Anestezija psov je nadzorovan poseg. A večina lastnikov psov je zelo zaskrbljenih, kadar njihovi ljubljenci potrebujejo poseg, ki ga opravimo v splošni anesteziji. Največkrat sta razlog slaba informiranost in morebitne slabe izkušnje iz preteklosti. Zapleti med anestezijo se lahko pojavijo, vendar so izredno redki, če je anestezist pravilno pristopil k pacientu in pred izbiro anestezijskega protokola pravilno ocenil anestezijsko tveganje. Ko anestezist uvede žival v anestezijo se zaveda, da posega v potek osnovnih življenjskih funkcij, zato jih nadzoruje in ukrepa, če pride do nesprejemljivih odstopanj.
Vse se začne v ambulanti
Mnogokrat nam že pogovor z lastnikom razkrije morebitne zdravstvene težave psa. Velikokrat se zgodi, da je pes navidez klinično zdrav in lastnik ne navaja nobenih težav, vendar z natančnim kliničnim pregledom ugotovimo bolezni, ki se še niso klinično pokazale. Take so na primer bolezni srca. Nemalokrat se zgodi, da na poseg sprejmemo psa, ki je bil naročen po telefonu brez predhodnega kliničnega pregleda (npr. stomatološki posegi, elektivne operacije kot sta kastracija in sterilizacija). Pes sicer nima vidnih težav, je živahen in ješč, vendar med pregledom ugotovimo šum na srcu ali nepravilnosti v srčnem ritmu. V tem primeru se odločimo za dodatne preiskave.
Rentgensko slikanje, elektrokardiogramom in osnovna krvna slika
Rentgensko slikanje prsnega omogoča, da ocenimo ali je srce povečano in če v pljučih zastaja tekočina. Z elektrokardiogramom spremljamo električno delovanje srca in morebitne spremembe srčnega ritma. Z osnovno krvno sliko ugotovimo morebitno slabokrvnost, dehidracijo ali vnetne procese, osnovne biokemijske preiskave krvi pa nam dajo vpogled v delovanje ledvic in jeter ter v ravnovesje mineralov v krvi.
S pomočjo teh podatkov se odločimo ali je pes primeren za poseg. Če je anestezijsko tveganje sprejemljivo, izberemo protokol, ki bo najmanj obremenjeval srčno-žilni obtok in bo omogočil miren uvod v anestezijo ter čim manj stresa pred, med in po posegu. Pri tekočinski podporni terapiji med anestezijo smo zelo previdni, po potrebi psa zaščitimo tudi z antibiotiki. V primeru, da pes kaže znake srčnega popuščanja (kašlja, težko diha, se utruja, med pregledom se ugotovi, da v pljučih zastaja tekočina), poseg odložimo in opravimo temeljit kardiološki pregled. Pričnemo z zdravljenjem bolezni srca, ki je vzrok srčnemu popuščanju. Poseg v splošni anesteziji opravimo šele, ko z zdravili kompenziramo srčno popuščanje.
Pse s potrjeno boleznijo srca, ki so na terapiji, obravnavamo kot kardiološke paciente z večjim anestezijskim tveganjem. Pri tem je še najbolj pomemben temeljit pogovor z lastnikom in priprava psa na poseg. V primeru, da pes jemlje zdravila za zniževanje krvnega pritiska (najpogosteje so to zaviralci angiotenzinske konvertaze kot so enalapril, ramipril idr.), jih mora prenehati jemati dan do dva pred posegom, z njimi pa nadaljevati dan ali dva dni po posegu. Drugače je pri zdravilih, ki pospešujejo izločanje tekočine iz telesa in ki odplavljajo tekočino iz pljuč (npr. furosemid). Ta zdravila naj pes jemlje do posega tako kot so bila predpisana.
Pomembna je tudi oskrba po anesteziji
Ponavadi pse zadržimo nekaj ur po posegu na opazovanju ter poskrbimo za protibolečinsko, antibiotično in tekočinsko podporno terapijo. Pozorni smo na to ali je psu slabo, če bruha, preverjamo telesno temperaturo. Psi se v splošni anesteziji kljub ogrevanju nekoliko ohladijo, zato jih po potrebi ogrevamo. Zaradi delovanja anestetikov pride začasno do slabšega delovanja centra za uravnavanje telesne temperature, zato moramo biti previdni predvsem v vročih poletnih dneh, da ne bi prišlo do toplotnega udara. Take pse ponavadi odpuščamo domov v večernih urah, ko se ozračje nekoliko ohladi, lastnika pa opozorimo naj avto ustrezno ohladi in psa odpelje domov tako, da bo prevoz čim krajši. Psa odpustimo v domačo oskrbo šele, ko je sposoben hoditi, da gre sam na vodo in blato ter je sposoben zaužiti hrano in vodo.
Včasih se srečujemo s pacienti v hudem srčnem popuščanju, ki nujno potrebujejo poseg v splošni anesteziji. Pri teh pacientih se skupaj s kirurgom posvetujemo o smiselnosti posega in ocenimo stopnjo tveganja. Tudi v takih primerih psa anesteziramo, vendar lastnika seznanimo z večjim anestezijskim tveganjem in morebitnimi zapleti med in po posegu. Praviloma tako bolnega psa po posegu zadržimo dlje časa v intenzivni negi.
Dobrobit živali je na prvem mestu
Pri vsakem posegu, ki zahteva splošno anestezijo se odločamo o smiselnosti posega, pri čemer je na prvem mestu dobrobit živali. Če poseg v anesteziji ni upravičen, ga odsvetujemo. Če operater presodi, da je poseg potreben, je na vrsti anestezist, ki oceni kakšno je anestezijsko tveganje. Veliko bolezenskih stanj lahko ogrozi ali močno poslabša kvaliteto življenja psa, če jih ne odpravimo. Lahko gre za urgentne posege, kot je na primer zasuk želodca, ali posege, ki preprečijo napredovanje bolezni, kot je na primer parodontalna bolezen (obolenje obzobnih tkiv zaradi zobnega plaka), ki zaradi stalnega vira okužbe v ustni votlini škodi celotnemu organizmu in lahko povzroči ali poslabša bolezni ledvic, jeter, pljuč, srca in imunskega sistema. Če vse to vzamemo v zakup, se lažje odločimo za poseg, saj so zapleti zelo redki tudi pri takih psih, vendar se moramo držati določenih pravil in psa budno spremljati med in po anesteziji.
Prispevek je informativne narave. V primeru težav z živaljo nujno kontaktirajte veterinarja.
Besedilo: Asist. Katerina Tomsič, dr. vet. med.
Originalni članek je bil objavljen v reviji Kinolog.
