Članki

Cepljenje – stara tema v novi luči

Martina Krofič, 22. septembra, 2014

Cepljenje nam omogoča zaščito živali pred nekaterimi virusnimi boleznimi, ki sicer puščajo trajne posledice ali imajo smrtni izid. Do nedavnega je veljalo priporočilo, naj vse pse enkrat letno cepimo proti steklini in s kombiniranim cepivom proti pasji kugi, parvovirozi, leptospirozi, virusnemu hepatitisu in kužnemu kašlju. Svetovna veterinarska organizacija WSAVA (World Small Animal Veterinary Association) je v letih 2007, 2010 in 2013 izdala priporočila, ki upoštevajo izsledke novejših imunoloških raziskav pri psih in mačkah. Smernice se osredotočajo na zdravje populacije in na zdravje posameznih živali. Cepiva pri tem delijo na osnovna in dodatna. Da bi zaščitili populacijo, naj bi vsaka žival v življenju prejela vsaj en odmerek osnovnega cepiva, za dodatno cepljenje pa se odločimo glede na način življenja živali in pojavnost bolezni v regiji. Cilj smernic je, da bi posamezno žival cepili manjkrat in njen organizem manj obremenili, hkrati pa bi s cepljenjem vseh živali v populaciji preprečili epidemije in tako zaščitili imunsko manj sposobne posameznike, kot so mladiči, starejše in bolne živali ter tiste, ki jih iz različnih razlogov ne moremo cepiti. Da bi dosegli tako mero zaščite, t.i. populacijsko imunost, mora biti cepljenih vsaj 85% dovzetnih živali v populaciji. 
 

Cepljenje proti steklini

V Sloveniji še vedno skoraj vsako leto beležimo primere stekline pri divjih živalih. Pri nas je cepljenje za vse pse obvezno. Zavedati se moramo, da je steklina neozdravljiva bolezen, ki lahko prizadene vse sesalce vključno z ljudmi in se vedno konča s smrtjo. Od novembra 2013 velja Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline (Ur.l. RS 98/2013). Pravilnik določa, da moramo pse cepiti trikrat zapored v razmiku enega leta ali manj, pri čemer jih tretjič cepimo z dolgo delujočim cepivom. Naslednja cepljenja opravimo glede na navodila proizvajalca cepiva. V letu 2014 morajo biti cepljeni vsi psi. Tiste pse, ki so bili pred tem redno cepljeni vsaj dvakrat, lahko v letu 2014 cepimo z dolgo delujočim cepivom in za nadaljnja cepljenja upoštevamo razmike, kot jih predvideva proizvajalec. Smernice WSAVA uvrščajo cepljenje proti steklini med osnovna cepljenja tudi za mačke, ki živijo zunaj ali imajo izhod v naravo. Prav tako je cepljenje obvezno za mačke in bele dihurje, kadar z njimi potujemo.
 

Pasja kuga, parvoviroza, virusni hepatitis, kužni kašelj

Cepivo proti virusu pasje kuge, virusnemu hepatitisu, kužnemu kašlju in parvovirozi je zelo učinkovito in povzroči dolgotrajno imunost, ki lahko traja tudi več let. Smernice zato priporočajo, naj proti naštetim boleznim ne cepimo pogosteje kot vsaka tri leta. Vsak pes naj bi v življenju prejel vsaj en odmerek cepiva. Po priporočilih mladiče cepimo trikrat zapored. Pomembno je, da zadnji odmerek cepiva damo približno pri starosti 16 tednov. Pri tej starosti materina protitelesa niso več prisotna in ne ovirajo mladičevega odziva na cepivo. Če bi zadnji odmerek cepiva dali prehitro, mladičev imunski sistem ne bi ustvaril zadostne količine zaščitnih protiteles in zaščita ne bi bila zanesljiva. Mladiča nato cepimo čez eno leto, nato pa ne pogosteje kot vsaka tri leta. Kadar prvič cepimo odraslega psa, mu moramo dati dva odmerka cepiva v razmiku treh do štirih tednov, cepljenje nato ponovimo čez eno leto, kasneje pa ga ne cepimo pogosteje kot vsaka tri leta.
 

Leptospiroza 

Leptospiroza je bakterijska bolezen, ki prizadene predvsem jetra in ledvice ter se lahko konča tudi smrtno. Okužimo se lahko tudi ljudje. Cepivo povzroči kratkotrajno imunost, zaščita traja od šest do devet mesecev. Cepivo ne ščiti pred vsemi obstoječimi podtipi te bakterije. Cepljenje proti leptospirozi uvrščamo med dodatna cepljenja. Priporočamo vsakoletno revakcinacijo.

Borelioza

Borelioza je s klopi prenosljiva bolezen in se v Sloveniji pojavlja endemično. Velik odstotek psov je okuženih, vendar jih oboli relativno malo. Cepivo proti boreliozi nudi slabo zaščito pred okužbo, zato cepljenja ne priporočamo.
 

Redni letni pregledi

Veterinar mora pred vsakim cepljenjem opraviti natančen klinični pregled in se prepričati, da je žival zdrava. Smernice WSAVA priporočajo, naj veterinar pri vseh živalih enkrat letno opravi preventivni klinični pregled. Pri tem glede na življenjski slog in trenutno pojavnost bolezni v regiji oceni, ali je potrebno program cepljenja spremeniti in prilagoditi. Redni letni pregledi hkrati omogočajo dolgoročno spremljanje zdravstvenega stanja posamezne živali in zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, katerih potek lahko ublažimo ali njihovo napredovanje celo preprečimo. Pred vsakim cepljenjem svetujemo tudi dajanje sredstva proti notranjim zajedavcem.
 

Kdaj cepljenje ni priporočljivo

Cepljenje brejih in bolnih živali ni priporočljivo. Prav tako ne cepimo živali, ki so bile v anesteziji manj kot dva tedna pred cepljenjem ali za katere načrtujemo poseg v anesteziji čez manj kot dva tedna. Živali, ki prejemajo imunosupresivne odmerke kortikosteroidov, lahko cepimo, vendar je odziv na cepljenje slabši. Iz tega razloga svetujemo ponovno cepljenje vsaj dva tedna po končanem zdravljenju z omenjenimi zdravili. V primeru, da žival prejema druga imunosupresivna zdravila, cepljenje odsvetujemo. Tudi prepogosto cepljenje ni priporočljivo: najmanjši časovni razmik med dvema odmerkoma cepiva je dva tedna.
 

Neželeni učinki cepljenja

Po cepljenju se lahko pojavijo bolečina in oteklina na mestu dajanja cepiva in povišana telesna temperatura, živali so lahko dan po cepljenju bolj mirne kot ponavadi. Hujši neželeni učinki, ki zahtevajo veterinarsko pomoč, so redki. Če smo pri prejšnjem cepljenju opazili neželene učinke cepiva, na to opozorimo veterinarja, ki bo po potrebi izbral drugo cepivo, in natančneje spremljal klinično stanje po cepljenju.
 

Zaključek

S povečevanjem deleža cepljenih psov v populaciji se je pojavnost hudih virusnih obolenj drastično zmanjšala. Kljub temu je cepljenje še vedno nujno potrebno, saj s psi dandanes veliko potujemo, pse uvažamo iz tujine in jih vozimo na različne prireditve, zato je nevarnost za prenos različnih bolezni še večja kot nekoč. Z upoštevanjem predstavljenih smernic uvajamo minimalno zaščito celotne populacije psov, hkrati pa preprečujemo preobremenitev posamezne živali in se njenemu življenjskemu slogu kar najbolj prilagodimo. 
 
Prispevek je informativne narave. V primeru težav z živaljo nujno kontaktirajte veterinarja.
Besedilo: Asist. Martina Krofič Žel, dr. vet. med.
Fotografija: doc. dr. Tanja Plavec, dr. vet. med.
Originalni članek je bil objavljen v reviji Kinolog.
Nadaljujte z branjem