Kaj je diabetes?
Po definiciji WHO je diabetes skupina presnovnih bolezni, za katere je značilna hiperglikemija (povišana raven glukoze), kot posledica nepravilnega izločanja in/ali nepravilnega delovanja inzulina.
Preprosto rečeno, diabetes nastane zato, ker se v telesu hormon inzulin iz trebušne slinavke bodisi sploh ne izloča ali pa zaradi določenih drugih vplivov (na primer debelost, pomanjkanje gibanja, vpliv drugih hormonov, sočasne druge bolezni) ne uspe delovati pravilno v ciljnih tkivih. Ker je inzulin hormon, ki med drugim skrbi za zniževanje glukoze v krvi, je posledica njegovega nedelovanja povišana raven glukoze.
Vrste diabetesa
Podobno kot pri ljudeh, tudi pri živalih poznamo štiri tipe bolezni, od katerih pa se pri psih pojavljajo trije:
Približno 50% pasjih diabetikov ima diabetes tipa 1, ki je posledica avtoimunega uničenja trebušne slinavke in posledično premajhnega izločanja inzulina. Pri takih živalih pride do popolnega pomanjkanje inzulina in posledično je pri takih psih potrebno doživljenjsko nadomeščati inzulin. Ta tip diabetesa je podoben tipu I pri ljudeh, ki se najpogosteje pojavlja pri mladostnikih in celo otrocih. Pri psih obolevajo srednje stari in starejši psi, izredno redko se pojavlja pri mladičih.
Pri psih poznamo tudi diabetes, ki je posledica dajanja določenih zdravil (npr. kortikosteroidov, pripravkov za preprečevanje brejosti) ali nastane sekundarno zaradi določenih drugih bolezni (npr. vnetje trebušne slinavke, Cushingov sindrom. Ta je posledica prevelikega izločanje hormona kortizola iz nadledvične žleze, akromegalija, ki je posledica prevelikega izločanja rastnega hormona in podobno). Zdravi se z injekcijami inzulina, poleg tega je potrebno ustrezno zdraviti tudi sočasno oz. primarno bolezen, ki je povzročila diabetes.
Pri nesteriliziranih psicah pa se pojavlja t.i. diestrični tip diabetesa, ki je podoben diabetesu, ki se razvije pri ženskah v nosečnosti. Nastane zaradi učinka hormona progesterona, ki povzroča odpornost tkiv na inzulin. Pri tem tipu bolezni je nujna čimprejšnja sterilizacija, saj lahko s pravočasno odstranitvijo jajčnikov in s tem vira progesterona, dosežemo celo ozdravitev diabetesa.
Kdo zboleva?
Diabetes je ena najpogostejših hormonskih bolezni psov. Zbolijo predvsem srednje stari do starejši psi, po navadi nad 5. letom starosti, tipično so stari med 8 in 12 let, tako samice, kot samci. Povečano tveganje za pojav bolezni imajo sicer nesterilizirane psičke, še posebe, če imajo hkrati še prekomerno telesno težo.
Določene pasme obolevajo pogosteje, k bolezni so nagnjeni npr. samojedi, različni terierji, mali šnavcerji, beagli, pudlji. Pri nekaterih pasmah, npr. nemškem ovčarju, bokserju in zlatem prinašalcu, pa diabetesa skoraj da ne poznamo. Redko se pojavlja tudi pri zelo mladih psih, pri katerih se celice trebušne slinavke, ki izločajo inzulin, sploh ne razvijejo.
Znaki diabetesa
Znaki diabetesa, ki jih lastnik opazi, so povečana žeja, povečano uriniranje in dober apetit, ki je lahko povezan z izgubo telesne teže živali. Pri nezdravljenih psih se lahko v toku bolezni pokažejo še drugi, resnejši znaki, kot je neješčnost, bruhanje, popolna oslabelost in podobno.
Večina psov tudi razvije sivo mreno (katarakto), kar bodo lastniki opazili kot poslabšanje vida ali popolno slepoto, ki se lahko razvije dobesedno čez noč.
Zdravljenje
Vse pse z diabetesom je potrebno zdraviti z injekcijami inzulina. Druge oblike zdravljenja (tablete), ki jih morda poznate iz humane medicine, za psa niso primerne. V Sloveniji je trenutno edini registriran veterinarski inzulin Caninsulin®, ki ga je potrebno dajati dvakrat dnevno z vbrizgavanjem pod kožo. Cilj zdravljenja je zmanjšanje oziroma eliminacija kliničnih znakov in preprečevanje potencialno nevarnih hipoglikemij (prenizke koncentracije glukoze v krvi).
Pri veterinarju vas bodo tudi naučili, kako pripravite odmerek inzulina, kako ga pravilno vbrizgate živali in kako lahko sami doma merite glukozo. Postopke si lahko ogledate tudi v naših videovsebinah.
Inzulin shranjujte v hladilniku (ne na vratih hladilnika, kjer so velika nihanja temperature) in ga pred uporabo narahlo premešate. Pri inzulinu, ki nekaj časa stoji v hladilniku, se na dnu stekleničke pojavi usedlina, ko pa ga premešate, pa postane moten, kar je lepo razvidno iz fotografije.
V steklenički na vaši levi strani lahko vidite bistro tekočino nad belo usedlino, na desni strani pa je prikazan premešan inzulin. Moten inzulin je normalen in ne pomeni, da je z njim kaj narobe.
Caninsulin je na voljo v koncentraciji 40 enot/ml, zato je za pravilno dajanje potrebno uporabljati pravilne inzulinske brizge, ki so namenjene izključno za uporabo pri Caninsulinu.
Prepoznate jih po tem, da je 1-mililitrske brizga razdeljena na 40 enot oziroma pol-mililitrska brizga je razdeljena na 20 enot. Inzulinske brizge, ki se uporabljajo za humani inzulin, so tipično razdeljene bodisi 100 enot na mililiter oziroma 50 enot na 0,5 ml.
Na sliki lahko vidite razliko med tremi brizgami, zgoraj brizga z iglo 50 enot/0,5 ml, na sredini brizga 100 enot/ml in na dnu brizga za aplikacijo Caninsulina 40 enot/ml.
Pri kupovanju inzulinskih brizg bodite pozorni, da ste dobili prave oziroma tiste, ki vam jih je predpisal veterinar. Pogost vzrok težav pri zdravljenju je namreč dajanje napačnega odmerka inzulina zaradi uporabe napačne brizge. Priporočljivo je, da na vsako kontrolo k veterinarju prinesete brizgo, ki jo uporabljate za injiciranje inzulina in jo veterinarju pokažete, še posebej, če ste pred kratkim nabavili novo zalogo.
Skupaj z inzulinom mora žival tudi dobiti obrok hrane. Pri psih, ni nimajo prekomerne telesne teže, ni nujno potrebna posebna dieta. Pomembno pa je, da so si obroki po količini in sestavi podobni in da ne hranite npr. enkrat briketov, drugič kuhane hrane. Priporoča se kvalitetna komercialna hrana z zmerno omejeno količino ogljikovih hidratov.
Pomemben vidik nadzora diabetesa je tudi redno merjenje glukoze doma. Za merjenje glukoze se uporabljajo humani ali veterinarski prenosni glukometri, ki v kapljice krvi hitro in natančno določijo nivo glukoze. Več si lahko preberete v članku Merjenje glukoze.
Komplikacije
Najnevarnejši zaplet zdravljenja diabetesa je hipoglikemija ali znižana koncentracija glukoze v krvi. Do tega po navadi pride, če živali injiciramo previsok odmerek inzulina, ki premočno zniža glukozo, žival ni pojedla ustrezne količine obroka ali pa je bila preveč fizično aktivna. Hipoglikemijo je potrebno takoj prepoznati in odreagirati, saj je lahko celo usodna za žival.
Znaki hipoglikemije pri psu so:
- nemir ali pretirana umirjenost
- tresenje, trzanje
- nenaden pojav lakote
- nekoordinirana hoja, opotekanje, zanašanje, nemoč, utrujenost
- krči
V primeru, da sumite, da ima pes hipoglikemijo, nemudoma ukrepajte – takoj naj dobi obrok hrane, če jo je sposoben zaužiti oziroma mu dlesni namažite z glukoznim sirupom ali gelom, ki je na voljo v lekarnah. Priporočljivo je, da imate katerega od takih pripravkov vedno pri sebi za nujno zdravljenje hipoglikemije. Uporabite pa lahko tudi drug vir sladkorja, na primer med ali marmelado.
Veterinarja pokličete šele, ko ste živali nudili prvo pomoč, da se posvetujeta glede nadaljnjih odmerkov inzulina. Tega bo namreč potrebno, vsaj začasno, zmanjšati. Nemudoma morate poiskati veterinarsko pomoč še v primeru, da dajanje glukozne raztopine ne privede do izboljšanja stanja živali.
Prognoza
Dobro nadzorovani diabetiki imajo zelo dobro prognozo in lahko živijo povsem kvalitetno življenje ter doživijo povsem primerljivo starost, kot njihovi zdravi vrstniki.
