Kačji ugrizi pri psih

Sezona aktivnosti kač je v polnem razmahu in posledično občasni pojavi kačjih ugrizov pri psih. V Sloveniji živijo tri vrste strupenih kač: modras (Vipera ammodytes), navadni gad (Vipera berus) in laški gad (Vipera aspis). Najpogosteje so zaradi svoje radovednosti žrtev ugriza mladi psi. Kače jih najpogosteje ugriznejo v glavo ali okončine. Klinični znaki zastrupitve se najpogosteje razvijejo v dveh urah, lahko pa tudi šele nekaj ur po ugrizu. Klinično stanje se lahko v 24 urah po ugrizu močno poslabša, zato je psa v vsakem primeru priporočljivo zdraviti v bolnišnici. Kako resni bodo klinični znaki, je odvisno od različnih faktorjev: mesta ugriza, telesne teže, starosti in splošnega zdravstvenega stanja psa, vrste, velikosti in starosti kače ter tega, koliko strupa je kača izločila. Resnost zastrupitve določa tudi količina izločenega strupa glede na telesno težo žrtve. Pri psu se klinični znaki po ugrizu navadnega gada pojavijo v 97 % primerov. Približno dve tretjini prizadetih psov razvijeta tako sistemske kot lokalne učinke, ena tretjina pa samo lokalne učinke strupa. Pri manj kot 3 % je potek asimptomatski, torej brez vidnih znakov bolezni. Pri teh domnevajo, da do ugriza kače sploh ni prišlo, ali pa je bil ugriz suh, brez izločanja strupa. Glede na to, da pse brez kliničnih znakov redkeje pripeljejo k veterinarju, je možno, da je frekvenca suhih ugrizov podcenjena. Za ugrize modrasa in laškega gada statističnih podatkov za pse ne poznamo. Čeprav so ugrizi boleči in lahko privedejo do številnih komplikacij, so redko smrtni in večina psov popolnoma okreva. Različne študije podajajo različen odstotek smrtnosti, omenjajo od 3,5 % do 4,6 % smrtnih primerov. 

 

Če vašo žival ugrizne strupena kača ali sumite, da jo je, morate takoj poiskati veterinarsko pomoč. Psa poskušajte čim bolj umiriti in ga raje nesite, kakor da mu pustite hoditi, če je to seveda možno. Mirovanje upočasni širjenje strupa z mesta ugriza v krvni obtok. Nikoli ne sesajte strupa iz rane, niti ne prevezujte prizadetega mesta, saj lahko s tem povzročite dodatno škodo.

 

Ugriz kače lahko povzroči lokalne in sistemske znake. Lokalno se pojavijo oteklina, hematom / krvavitve in bolečina. Lokalna oteklina je po 24 urah lahko enaka ali se močno poveča, redkeje se iz prizadete okončine razširi na trup. Med sistemskimi znaki se pogosto pojavijo preobčutljivostna reakcija, šok, pospešeno poplitveno dihanje in pospešeno bitje srca, lokalno povečanje bezgavk in motnje srčnega ritma. Nekoliko redkejše so poškodbe jeter in ledvic. Klinični odziv žrtve na strup je edini način za oceno resnosti posameznega kačjega ugriza. Priporočljivo je, da psa po kačjem ugrizu hospitaliziramo in intenzivno spremljamo vsaj 24 ur. Minimalni obseg preiskav naj zajema hemogram, kreatinin, oceno strjevanja krvi (PT in aPTT), EKG, hematokrit in skupne beljakovine ter krvni tlak. Zdravljenje moramo vedno prilagoditi kliničnemu stanju živali.

 

Zdravljenje je pretežno podporno in je sestavljeno iz tekočinske terapije, antihistaminikov in protibolečinske terapije. Rutinska uporaba antibiotikov pri psih po kačjih ugrizih ni potrebna, smiselna pa je profilaktična uporaba širokospektralnega antibiotika pri psih z obsežnimi nekrozami.

Antivenin (protistrup) svetujejo za potencialno resne primere, kot so ugriz v obraz, pojav sistemskih znakov (npr. motnje srčnega ritma, motnje v strjevanju krvi, vključno s trombocitopenijo, na zdravljenje neodziven nizek krvni tlak) ali hitro napredujoča lokalna oteklina. V teh primerih je smiselno uporabiti antivenin čimprej po ugrizu za maksimalen učinek. Več kot 24 ur po ugrizu antivenin verjetno ne bo imel več učinka na lokalni ravni, vendar je njegova uporaba še vedno indicirana, dokler so prisotni sistemski znaki zastrupitve. Odgovor na antivenin je pogosto hiter z izboljšanjem splošnega stanja psa, izginotjem sistemskih znakov in prenehanjem širjenja lokalnega edema. Z uporabo antivenina lahko povzročimo preobčutljivostno reakcijo, saj vsebuje telesu tuje beljakovine, zato ga vedno uporabimo samo za resne primere, ki potencialno ogrožajo življenje živali. 

 

Klinični znaki po ugrizu strupenih kač so zelo raznoliki, zato moramo vsak primer obravnavati individualno in lastnika obvestiti o nepričakovanih zapletih, ki se lahko pojavijo kljub intenzivni terapiji še nekaj dni po kačjem ugrizu. Najpogostejše komplikacije po ugrizu strupene kače so bakterijske infekcije, lokalna nekroza na mestu ugriza, obstrukcija zgornjih dihal zaradi edema grla, diseminirana intravazalna koagulacija, akutna ledvična odpoved in huda trombocitopenija.

 

Psi so večkrat žrtve ugrizov, saj zaradi svoje radovedne narave med raziskovanjem podrasti lahko kačo zmotijo in izzovejo napad. Večina srečanj se pojavi v aktivni sezoni kač, to je med marcem in oktobrom. Kače so sicer v naravi precej plašne in običajno ne bodo ugriznile, če se ne bodo počutile ogrožene ali stisnjene v kot. Rajši se umaknejo, če le imajo to možnost. Za lastnika velja, da se ob srečanju s kačo v naravi, najprej ustavite in umirite ter omogočite kači, da se odplazi stran od vas. Ugrizu se poskušajte izogniti s pazljivostjo pri hoji, bodite glasni, da vas kača pravočasno zazna in se lahko predhodno umakne. Da bo varen tudi vaš pes, pa ga imejte pod nadzorom (najbolje na povodcu) in ga vodite po uhojeni poti, predvsem na področjih, kjer veste, da se kače v toplejših mesecih pojavljajo, ali pa se sprehodu po takem terenu v tem času sploh izognite. Vašega psa lahko tudi izšolate tako, da kačo pusti pri miru ali pa se takoj vrne k vam, če jo sreča.

 

Prispevek je informativne narave. V primeru težav z živaljo nujno kontaktirajte veterinarja!