V letu 2007 je AVMA (American veterinary medical association) izdala opozorilo o povečanem pojavljanju tako imenovanega Fanconijevega sindroma pri psih. Psom je bilo skupno to, da so bili hranjeni s priboljški iz posušenega piščančjega mesa, narejenimi na Kitajskem. Šlo je večinoma za pse majhnih pasem, ki so to meso dobivali bodisi kot edini vir hrane, ali le občasno kot priboljšek. Pojavila so se različna predvidevanja glede povzročitelja bolezni, med drugim uporaba različnih antibiotikov v vzreji piščancev in seveda melamim in sorodne substance, za katere pa se je izkazalo, da niso krivec za bolezen. Za enkrat točen vzrok še vedno ostaja uganka. Število obolelih psov se je v naslednjih letih povečevalo in problem so prepoznali tudi v Kanadi in Avstraliji. V strokovni veterinarski literaturi je opisanih več kot sto tovrstnih primerov, pri čemer je primerov, dejansko prijavljenih ustreznim institucijam (npr. FDA ), bistveno več. Trenutno sta v Evropi opisana dva, poleg tega pa naj bi bilo po ustnih informacijah kolegov iz tujine, znanih še nekaj več prizadetih živali.
Kaj sploh je Fanconijev sindrom?
Gre za posebno obliko motnje v delovanju ledvic, pri kateri pride do povečanega izgubljanja glukoze, aminokislin in določenih drugih snovi iz organizma. Na ta način telo skozi ledvice izgublja koristne snovi, ki bi jih sicer zdrav organizem lahko uporabil. V hujših primerih bolezen lahko vodi v odpoved ledvic. Fanconijev sindrom je sicer izredno redka bolezen med psi in mačkami. Velika večina primerov se pojavlja pri psih pasme Basenji, pri kateri je poznana posebna genetska oblika te bolezni. Redkeje se pojavlja pri drugih pasmah, bodisi idiopatsko (brez znanega vzroka) ali kot posledica uporabe določenih antibiotikov in drugih zdravil ali infekcij.
Tudi na Kliniki za kirurgijo in male živali smo februarja 2015 odkrili Fanconijev sindrom pri psički pasme pritlikavi pinč, ki je k nam prišla zaradi povečanega pitja in uriniranja ter zmanjšanega apetita. Najprej smo ugotovili povečano izločanje glukoze v urinu ob normalni koncentraciji glukoze v krvi, kar je zelo značilno za Fanconijev sindrom in se pri drugih boleznih ne pojavlja. Z dodatnimi preiskavami krvi smo potrdili tudi druga krvna odstopanja, ki tipično spremljajo to bolezen, dokončno diagnozo pa smo postavili z ugotovitvijo, da psička z urinom iz organizma izgublja prevelike količine aminokislin. Lastnica je povedala, da je psičko približno 2 leti občasno, kot priboljšek, hranila s posušenim piščancem, ki ga je po kosih kupovala v trgovini za male živali. Deklaracija izdelka je sicer navajala, da izdelek prihaja iz Nizozemske, vendar pa se je v drobnem tisku le dalo prebrati “Made in China”. Lastniki so pri psički takoj ukinili te priboljške, poleg tega pa smo jo začeli zdraviti s prehranskimi dopolnili (vitaminsko mineralno mešanico, dodatkom aminokislin), dodatkom kalija in sode bikarbone. Psička se je kmalu sicer počutila dosti boljše, vendar pa so se krvni kazalci ledvične funkcije v naslednjih tednih poslabšali, kar je nakazovalo na odpovedovanje ledvic. Z ustrezno dieto za ledvične bolnike so se parametri kar hitro bistveno izboljšali, ne glede na to pa ostaja pod rednim nadzorom ledvične funkcije.
Namen tega prispevka vsekakor ni vzbujanje panike med lastniki psov, saj je verjetnost, da bi vaš pes zbolel za to boleznijo zaradi zauživanja suhih piščančjih priboljškov zelo majhna. Vsekakor pa je smiselno, da se lastniki in tudi veterinarji zavedajo tega problema, saj je bolezen sicer tako redka in ima tako netipične klinične znake, da nanjo veterinarji po navadi niti ne posumimo, za uspeh zdravljenja pa je ključnega pomena hitra prepoznava in čimprejšnji začetek terapije in ukinitev toksičnega vira. Torej, če hranite svojega psa s temi priboljški in kar naenkrat začne piti občutno več kot normalno, lahko pri veterinarju s preprostimi analizami urina in krvi hitro in zanesljivo izključite bolezen.
Foto: http://barfblog.com
