V srcu pri zdravem psu se električni impulzi tvorijo v desnem preddvoru v sinusnem vozlu in se potem prevajajo do prekatov. Temu sledi krčenje srčne mišice in kroženje krvi po srčno-žilnem sistemu. Normalna ritma pri psu sta sinusni ritem in sinusna aritmija, srčna frekvenca pri odraslem psu pa je med 60 in 160 v minuti.
Zaradi motenj v prevajanju električnih impulzov v srcu lahko pride do blokade, to se največkrat zgodi zaradi degenerativnih, lahko pa tudi vnetnih sprememb na prevodnem sistemu srca. Pri popolni blokadi prenosa impulzov iz preddvorov v prekate govorimo o atrioventrikularnem bloku tretje stopnje. Ti bloki ogrožajo življenje, saj nevarno zmanjšajo učinkovitost srčno-žilnega sistema.
Tudi v veterinarski medicini lahko uspešno zdravimo marsikatero motnjo v srčnem ritmu. Ena takšnih je tudi popolna blokada prenosov impulzov iz normalnega srčnega spodbujevalnika, to je zgoraj omenjen popolni atrioventrkularni blok.
Kakšni so znaki pri psih s popolnim atrioventrikularnim blokom?
Pri psih opazimo, da so nenavadno umirjeni, na sprehodih se hitro utrudijo, lahko celo izgubijo zavest. Izguba zavesti zaradi srčnih blokov je videti podobno kot epileptični napad; zelo je pomembno, da ju razlikujemo, saj sta potek bolezni in zdravljenje zelo različna in se medsebojno izključujeta. Diagnozo potrdi specialist kardiolog, ki odredi potrebne preiskave in svetuje glede zdravljenja.
Kaj lahko opazi lastnik ali veterinar ob pregledu?
Živali z atrioventrikularnim blokom imajo prenizek srčni utrip (pod 60/minuto pri psu in pod 120/minuto pri mački), kar se lahko zazna ob tipanju v področju srca ali pa na notranji strani stegna (na stegenski arteriji).
Pri ljudeh je vstavljanje srčnega spodbujevalnika rutinski postopek, ki se ga opravi pri budnem pacientu. Pri živalih pa je poseg potrebno opraviti v anesteziji. Kot vsaka anestezija in vsak poseg, tudi vstavitev srčnega spodbujevalnika prinaša določena tveganja. Pred anestezijo/posegom je potrebno dobro pretehtati razmerje med koristmi in tveganji in pri tem upoštevati morebitna druga obolenja. Načeloma pa velja, da je popolna blokada prevajanja srčnih impulzov smrtno nevarna, po vstavitvi srčnega spodbujevalnika pa se kvaliteta življenja močno izboljša.
Na naši kliniki (Izr. prof. dr. Aleksandra Domanjko Petrič, dr. vet. med.) v sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana (Prof. dr. Igor Zupan, dr. med.) že vrsto let uspešno vstavljamo srčne spodbujevalnike pri psih.
Slika 5: Ivy je poseg uspešno prestala in se naslednji dan zelo razveselila skrbnikov in odhoda domov. Njeni fotografiji objavljamo z dovoljenjem lastnikov.
Avtorji:
Izr. prof. dr. Aleksandra Domanjko Petrič, dr. vet. med., spec. med. psov in mačk
Prof. dr. Igor Zupan, dr. med.
Jerneja Sredenšek, dr. vet. med
