Prepoznavanje bolečine je ključnega pomena za uspešno preprečevanje in odpravljanje le-te, saj je pes ne more opisati tako kot ljudje. Izražanje bolečine je odvisno od številnih dejavnikov kot so pasma, spol, teža, predhodne izkušnje, socialni položaj, splošno stanje psa in vplivi okolja v času opazovanja. Tako se lahko zgodi, da pes, ki doma očitno šepa, med pregledom pri veterinarju tega ne pokaže. V tujem, po njegovem mnenju potencialno »sovražnem« okolju, poskuša prikriti bolečino in s tem svojo ranljivost, sploh če ima negativne predhodne izkušnje z obiskom veterinarske klinike. Dominantni psi, še zlasti tisti, ki živijo v krdelu, dolgo prikrivajo bolečino, saj bi s tem, ko bi jo pokazali, postali ranljivi in bi hitro nazadovali na hierarhični lestvici.
Na prepoznavanje bolečine vpliva več dejavnikov. Zelo pomembno je, v kolikšni meri veterinar, ki pregleduje psa, pozna vzorce normalnega obnašanja pri psu, da lahko ustrezno tolmači spremembe v obnašanju posamezne živali. Zelo pomemben je tudi odnos ocenjevalca do zdravljenja bolečine. Več študij o odnosu veterinarjev do prepoznavanja in preprečevanja bolečine je pokazalo, da veterinarke prej prepoznajo znake bolečine in se odločijo za uporabo analgetikov kot njihovi moški kolegi. Ugotovili so tudi, da mlajši veterinarji prej prepoznajo bolečino in uporabijo analgetike kot njihovi starejši kolegi.
