Alergijske bolezni so pri psih in mačkah zelo pogoste in zaradi dolgotrajnosti in težkega diagnosticiranja ter zdravljenja predstavljajo tako lastnikom kot živalim veliko težavo.
 
Alergija je reakcija organizma na določeno snov (alergen), ki sproži pretirano reakcijo imunskega sistema. Alergeni so lahko naravne ali sintetične snovi, s katerimi pridejo psi in mačke v stik tako, da jih vdihnejo, pridejo z njimi v kontakt preko kože in sluznic ali jih zaužijejo. Psi in mačke najpogosteje razvijejo alergije na bolšji pik ali na hrano, lahko pa tudi na nekatere rastline, prah, pelod, plesni ali pršice. Žival je lahko občutljiva tudi na več alergenov hkrati.
 
Preobčutljivost na hrano je eden izmed treh najpogostejših vzrokov za alergijsko bolezen kože in predstavlja 5 % vseh bolezni kože pri psih in mucah. Za alergije na hrano je značilno, da niso sezonsko pogojene, lahko se pojavijo pri katerikoli pasmi in pri katerikoli starosti živali. Približno tretjina psov razvije alergijo na hrano pred dopolnjenim enim letom starosti. Psi in mačke lahko razvijejo alergijo na katerokoli sestavino hrane, lahko tudi na več sestavin hkrati. Najpogosteje so občutljivi na govedino, mlečne izdelke, pšenico, perutnino, jajca, jagnjetino, sojo itd. Značilni simptomi alergije na hrano so srbež, ponavljajoča se vnetja kože in vnetje zunanjih sluhovodov. Spremembe se pojavljajo predvsem na obrazu, vratu, pod pazduhami in v dimljah. Pri približno 15 % psov in mačk se pojavijo tudi prebavne motnje, ki jih opazimo kot pogostejše iztrebljanje, drisko, napet trebuh in bruhanje.
 
Pri diagnostiki alergije na hrano je zelo pomembna anamneza. Veterinar vas bo temeljito izprašal o zgodovini hranjenja vašega ljubljenčka. Na podlagi anamneze in kliničnega pregleda, bo postavil sum na alergijo in predpisal ustrezno dieto. Alergije na hrano se diagnosticirajo z ustrezno izločevalno dieto, po kateri se predpiše še provokacijsko dieto. Za izločevalno (eliminacijsko) dieto je značilno, da je monoproteinska (vsebuje le en vir beljakovin) in da vsebuje le en vir ogljikovih hidratov. Izberemo beljakovine in ogljikove hidrate s katerimi se žival še ni srečala. Vedno bolj se uveljavljajo tudi hidrolizirane diete.Te so sestavljene iz hidroliziranih beljakovin, ki so tako majhne molekulske mase, da jih imunski sistem ne zazna in zato nanje ne reagira kot na alergene.

Z izločevalno dieto se hrani žival minimalno dva meseca. Pomembno je, da je žival v tem času izključno na tej dieti in ne dobiva nobenih priboljškov in dodatkov k prehrani. V dieti se je potrebno izogibati tudi aditivom. Če je koža v tem času zdrava in brez srbeža, se odločimo za provokacijsko dieto. Živali ponudimo posamezne sestavine prvotne diete in opazujemo, ali se pojavi srbež. Če se po dodatku določene hrane pojavi srbež, je to potrditev alergije na to sestavino hrane. Hipoalergena dieta mora biti bogata tudi z esencialnimi maščobnimi kislinami, ki delujejo protiventno, pravilno mora biti tudi razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami. Zelo pomemben element je tudi cink, ki je potreben za zdrav in odporen imunski sistem. O izbiri diete se je potrebno posvetovati z veterinarjem dermatologom. Dieto lahko pripravljate sami doma (po navodilih veterinarja) ali se odločite za komercialno pripravljene veterinarske diete za pse in mačke. 

Avtorica: Urška Skerbiš, dr. vet. med., svetovalka za prehrano blagovne znamke Farmina
Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedIn

Z uporabo strani kkmz.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.