Novotvorbe ustne votline prizadenejo približno 5% psov, pri čemer je ustna votlina peti najpogosteje prizadeti del telesa. Pomembno je, da na kakršnokoli novotvorbo ali spremembo v ustni votlini vašega psa čimprej opozorite veterinarja. Marsikatera novotvorba v ustni votlini se dejansko izkaže za vnetno (reaktivno) spremembo. Veliko novotvorb, četudi so zločeste (maligne), pa ima ob hitrem in pravilnem ukrepanju dobro prognozo.
 

Moj pes ima »epulis«...

Velikokrat slišimo, da v ustni votlini živali raste »epulis«. Diagnoza »epulis« se ponavadi povezuje z nenevarnimi novotvorbami na dlesnih, a vedeti moramo, da izraz »epulis« v svojem izvornem pomenu označuje kakršnokoli omejeno tvorbo na dlesni in torej o novotvorbi ne pove veliko. Zgolj na videz je nemogoče ugotoviti, za katero vrsto novotvorbe gre. Zato je pomembno, da veterinar odvzame košček tkiva (opravi biopsijo) iz vsake novonastale spremembe in ga pošlje na preiskave. Le tako lahko natančneje načrtuje dodatne preiskave in zdravljenje ter predvidi potek in izid bolezni.
 

Biopsija

Biopsija je torej nujna preiskava pri psih z novotvorbami ustne votline. Največkrat je to tudi prva preiskava, ki vam jo bo veterinar svetoval. Biopsija je ponavadi hiter in razmeroma enostaven kirurški poseg, ki pa ga je potrebno opraviti v splošni anesteziji, le izjemoma ga je možno opraviti zgolj na globoko pomirjeni živali. Glede na izgled tumorja in lokacijo se bo veterinar odločil, na kakšen način izpeljati biopsijo in kolikšen del tumorja je ob biopsiji smiselno odstraniti, da bo diagnoza karseda natančna (vzorec mora biti dovolj velik) in da obenem sama biopsija ne bo vplivala na izvedbo morebitnega nadaljnjega zdravljenja. Veterinar vam bo svetoval, da pred biopsijo opravi tudi rentgensko slikanje področja, kjer je novotvorba, saj tako pridobi več informacij o vplivu novotvorbe na okolna tkiva, zlasti na kost. Predvsem pri večjih novotvorbah in zlasti tistih na zgornji čeljusti ali globoko v ustni votlini, pa vam bo svetoval, da pred biopsijo opravite tudi računalniško tomografijo (CT) ali, redkeje, magnetno resonančno slikanje (MRI) področja. Tako bo veterinar še natančneje opredelil obseg novotvorbe in načrtoval odvzem vzorca, ki bo z največjo verjetnostjo dal dovolj informacij, ter se obenem izognil morebitnim poškodbam okolnih tkiv med jemanjem vzorca. Ko bo veterinar dobil poročilo o preiskavah vzorca, bo najdbe primerjal s svojimi kliničnimi opažanji in se tudi posvetoval s patohistologom, ki je preiskavo tkiva opravil. Včasih se namreč zgodi, da vzorec ni diagnostičen ali ne odraža dejanskega stanja. O vseh morebitnih dvomih se bo pogovoril tudi z vami. Včasih vam bo svetoval odvzem dodatnega vzorca, saj mora s karseda veliko gotovostjo vedeti, katere vrste je tumor, da vam lahko predlaga ustrezno zdravljenje za vašo žival, ali jo napoti k strokovnjaku onkologu.
 

Določanje stadija bolezni

Glede na vrsto novotvorbe vam bo veterinar svetoval še dodatne preiskave. Če bo izvid biopsije namreč pokazal, da je novotvorba takšne vrste, da tudi zaseva (metastazira), vam bo pred nadaljnjim zdravljenjem predlagal, da ugotovite, koliko je bolezen razširjena. Razširjenost bolezni namreč vpliva na potek in izid zdravljenja ter seveda na preživetje živali. Pri določanju stadija bolezni moramo karseda natančno oceniti vsaj zdravje regionalnih bezgavk ter nekaterih notranjih organov, v katerih se zasevki najpogosteje pojavljajo. Regionalne bezgavke lahko ocenimo s tipanjem, a ob tem moramo vedeti, da so zasevki lahko tudi v na otip normalnih (nepovečanih) bezgavkah. Zato vam bo veterinar ponavadi predlagal, da opravite še tankoigelno biopsijo bezgavk, kjer bo iz bezgavk z iglo odvzel vzorec za pregled pod mikroskopom. Poseg je zelo enostaven in ne zahteva ponavadi niti pomiritve živali, a ima svoje omejitve. Namreč, če s tem pregledom veterinar ne ugotovi zasevkov v bezgavki, potem to še ne pomeni zagotovo, da zasevkov v bezgavki ni. Ekscizijska biopsija bezgavk (izrez bezgavk v celoti) pa je kontroverzen poseg, saj pot dreniranja limfe s področja tumorja ni predvidljiva, odstranitev vseh bezgavk glave in vratu pa je obsežen poseg. Obenem preventivna odstranitev bezgavk ne izboljša izida zdravljenja v primerjavi z metodo opazovanja. Pri določanju stadija bolezni se celoten pregled dopolni z ultrazvočno preiskavo trebuha in rentgenskim ali (natančnejšim) CT slikanjem prsnega koša. Vsaka preiskava ima svoj prag zaznave, kar pomeni, da v nekaterih primerih zasevkov le ne uspemo zaznati in posledično napačno sklepamo o stadiju bolezni. Vse te omejitve moramo poznati, vsekakor pa želimo karseda natančno opredeliti problem in predvideti potek in izid, preden se odločimo za morebitno, zlasti agresivno, zdravljenje.
 

Predvideni potek bolezni

Najpomembnejši napovedni dejavnik pri psih z novotvorbami ustne votline je vrsta novotvorbe, o katerih bomo pisali prihodnjič.


Slika 1: Sorazmerno velika, a precej pecljata novotvorba, ki izvira iz dlesni med prvim in drugim spodnjim levim molarjem.


Slika 2: Rentgenska slika primera s Slike 1 pokaže minimalno vpletenost kosti. Diagnoza tumorja (po biopsiji) je vrsta lokalno invazivnega tumorja, zato sta zdravljenje in prognoza za takšno žival izjemno ugodni.


Slika 3: Obsežna in slabo omejena novotvorba, ki zajema več kot polovico spodnje desne čeljusti in sega v podjezičje.


Slika 4: Rentgenska slika primera s Slike 3 pokaže obsežno izgubo kosti s prizadetostjo zob. Diagnoza tumorja je prav tako vrsta lokalno invazivnega tumorja. Prognoza je za žival sicer ugodna, a zdravljenje zaradi obsega novotvorbe bistveno bolj zahtevno.

Pri novotvorbah, ki ne zasevajo, je nadaljnja prognoza odvisna od velikosti novotvorbe. Manjša kot je novotvorba, bolj verjetno jo bomo v celoti odstranili in tako ozdravili žival, brez da bi bistveno spremenili funkcijo in videz živali ter tvegali neželene učinke zdravljenja (Slike 1 do 4). Zato je tako pomembno, da novotvorbe odkrivamo zgodaj! Tudi če je novotvorba večja ali celo neoperabilna (ne moremo je v celoti izrezati), je zdravljenje možno. Pri tem ponavadi za optimalen izid kombiniramo različne terapevtske pristope, glede na to, na kaj je določena novotvorba občutljiva (npr. (delno) kiruško odstranitev kombiniramo z obsevanjem). Pri novotvorbah, ki zasevajo, je potrebno vedeti, koliko je bolezen razširjena. Če je žival prosta zasevkov, je bolezen možno dobro zaustaviti ali tudi ozdraviti, če lahko uničimo primarno novotvorbo. In spet je izjemnega pomena, da novotvorbo odkrijemo karseda zgodaj – tako bo primarna novotvorba manjša, v zgodnjih stadijih bolezni pa je v večini primerov tudi verjetnost zasevanja majhna. Če so pri živali že prisotni zasevki, je cilj zdravljenja podaljševanje življenja in zagotavljanje dobrega počutja živali. Tudi v tem primeru je potrebno vedeti, katere vrste je primarna novotvorba, saj se za doseganje največjega učinka protokoli zdravljenja razlikujejo.
 
Prispevek je informativne narave. V primeru težav z živaljo nujno kontaktirajte veterinarja.

Besedilo: Doc.dr. Ana Nemec, dr.vet.med, Dipl. AVDC, EVDC
Fotografije: Arhiva KKMŽ in UC Davis
Originalni članek je bil objavljen v reviji Kinolog fmaja 2013 (str. 24-25).
Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedIn

Z uporabo strani kkmz.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.