Mačji triaditis je bolezen, ki se kaže sočasno kot vnetje v dveh ali treh organih in sicer v jetrih, trebušni slinavki (pankreas) in začetnem delu ozkega črevesa (duodenum). Kadar potrdimo bolezen v enem organu, vedno pregledamo tudi druga dva organa. Pri mačkah je zelo pomembno, da nadzorujemo bruhanje, saj lahko bruhanje vodi do poslabšanja stanja.

Do sočasnega vnetja v teh organih pride, ker so ti organi pri mački anatomsko medsebojno povezani v duodenumu, saj se žolčevod in izvodilo trebušne slinavke odpirata v duodenum skozi isto ustje. Poleg tega je za mačke značilno, da imajo v začetnem delu ozkega črevesa 100x več bakterij kot jih imajo v svojem ozkem črevesju psi. Natančen vzrok nastanka bolezni ni povsem jasen. Obstaja več teorij nastanka. Pri teoriji o bakterijskem nastanku se domneva, da se vnetje trebušne slinavke razvije zaradi razširitve vnetja iz žolčnega sistema. Med bruhanjem lahko pride do refluksa črevesnega soka, bogatega z bakterijami, skozi skupno ustje v obe izvodili, po katerih pridejo bakterije vse do jeter in trebušne slinavke, kjer povzročijo vnetje. Če se vnetje najprej pojavi v ozkem črevesju, se bakterije zaradi poškodbe črevesne stene lahko prenesejo do trebušne slinavke in jeter prek njunih izvodil ali preko krvi. Pri mačkah s triaditisom je pogosto kronično bruhanje, pogosto pa so znaki obolenja ozkega črevesja prisotni tudi pri vnetnem obolenju širokega črevesja.

Druga teorija je, da je bolezen imunsko pogojena. Po tej teoriji sta vnetje trebušne slinavke in jeter posledica imunskega odziva, ko je vnetje v črevesju že prisotno. Zaradi imunskega odziva, ki lahko odreagira na bakterije ali pa neposredno na lastna tkiva, pride do poškodbe predvsem žolčevoda in izvodila trebušne slinavke. Če se pri mački pojavi vnetje črevesja, ki se po dieti in antibiotični terapiji ne izboljša, lahko sklepamo, da gre za imunsko pogojeno vnetje. Do izboljšanja preide, če uporabimo zdravila, ki zavirajo premočan odziv imunskega sistema.

Holangiohepatitis

V jetrih se lahko pojavi akutno ali kronično vnetje jeter in žolčnih kanalov, kar strokovno imenujemo  holangiohepatitis. Med spremembe v jetrih pri mačjem triaditisu nekateri uvrščajo tudi zamaščenost jeter oziroma lipidozo jeter, čeprav to ni vnetna bolezen. Zamaščenost se pojavi pri mačkah s kroničnim vnetjem trebušne slinavke po dalj časa trajajočem stradanju. Akutno ali gnojno vnetje v jetrih povzročijo bakterijske infekcije. Za postavitev pravilne diagnoze je potrebna patohistološka preiskava, saj se spremembe pojavijo na epiteliju žolčevoda. Zdravljenje traja 2-3 mesece z dvema antibiotikoma – metronidazol in ampicilin. Včasih je potrebno tudi zdravljenje z imunosupresivnimi zdravili. Podporno naj mačka dobiva ursotehoično kislino in SAMe (s-adenozil metionin). Za kronično vnetje v jetrih je značilno, da  lahko poteka kot bakterijska infekcija in avtoimuno uničenje epitelija žolčevoda. Kronični holangiohepatitis moramo razlikovati od limfocitnega portalnega hepatitisa, za katerega je značilno nabiranje limfocitov okoli žolčnih vodov in ga ni treba zdraviti. Za postavitev diagnoze kroničnega holangiohepatitisa je potrebna patohistološka preiskava.  Kronično vnetje zdravimo daljši čas s kortikosteroidi in antibiotiki.

Pankreatitis

Vnetje trebušne slinavke se imenuje pankreatitis. Ločimo akutno in kronično vnetje trebušne slinavke. Akutno vnetje se pri mačkah redko pojavlja in z drugačno klinično sliko kot pri psih. Bruhanje se pojavi samo pri polovici obolelih mačk, z laboratorijskimi preiskavami lahko ugotovimo znižane vrednosti vnetnih celic in kalcija v krvi. Vnetje trebušne slinavke lahko diagnosticiramo s posebnim krvnim testom. Če obolele mačke bruhajo, jih krajši čas ne hranimo, uvedemo tekočinsko terapijo, lahko dobijo transfuzijo plazme, damo jim sredstva proti bruhanju (antiemetike) in dodamo kalcij. Paziti je treba, da mačke ne stradajo predolgo, saj lahko pride do zamaščenosti jeter. Večinoma (v 90%) se pri mačkah pojavi kronično vnetje trebušne slinavke, ki lahko nastane tudi iz akutnega vnetja. Obolele mačke kažejo nespecifične klinične znake, so apatične, dehidrirane in brez apetita - bruhanje se pojavi le pri tretjini obolelih mačk. Za terapijo uporabimo sredstva proti bruhanju in tekočinsko terapijo, lahko tudi kortikosteroide.

Vnetno obolenje črevesja (Inflammmatory Bowel Disease – IBD)

Predvideva se, da do vnetja začetnega dela ozkega črevesa pride zaradi preobčutljivosti na hrano ali bakterijske antigene. Obolele mačke kronično bruhajo, imajo drisko in izgubljajo telesno težo. Pomembno je, da izločimo druge bolezni, ki bi lahko povzročile enake znake (limfom, bakterijske infekcije, protozojske bolezni (Giardia, Cryptosporidium and Tritrichomonas foetus). Obolelim mačkam uvedemo dietno hrano, antibiotike in probiotike.

Avtorji:
Kristina Vojska, študentka 4. letnika veterine in Doc. dr. Vladimira Erjavec, dr. vet. med.
Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedIn

Z uporabo strani kkmz.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.