Namen kemoterapije pri živalih je podaljšanje življenja živali s sočasnim zagotavljanjem dobre kakovosti življenja, ki vključuje preprečevanje morebitne bolečine in vzdrževanje normalnih življenjskih funkcij. Kljub temu, da v večini primerov uporabljamo zdravila, enaka tistim v humani onkologiji, v splošnem pri živalih uporabljamo nižje odmerke in manj intenzivne protokole zdravljenja. Pri ljudeh je namreč v večini primerov cilj kemoterapije ozdravitev s čim daljšim preživetjem, kar s seboj prinese večjo možnost hujših stranskih učinkov. Pri živalih je na žalost popolna ozdravitev raka redkejša, zato je naš namen blažiti simptome bolezni, hkrati pa čim dlje zagotavljati dobro kakovost življenja. Posledično so stanski učinki kemoterapije pri živalih precej blažji ali pa se z njimi sploh ne srečamo.

Kaj je kemoterapija?

Kemoterapija je sistemsko zdravljenje rakavih bolezni z zdravili. Lahko jo uporabimo samo ali v kombinaciji z lokalnimi zdravljenji, npr. s kirurgijo in/ali z obsevanjem, pa tudi drugimi novejšimi metodami (elektrokemoterapija, zdravljenje z genskim elektroprenosom, terapevtske vakcine).

Kako deluje kemoterapija?

Ena od poglavitnih značilnosti rakavih celic je njihova hitra, nenadzorovana rast. Protitumorska zdravila (kemoterapevtiki) vplivajo na sposobnost delitve in pomnoževanja celic. Na žalost kemoterapevtiki ne morejo razlikovati med rakavimi in zdravimi celicami, zato imajo lahko negativen vpliv na vse hitro deleče se celice v telesu, npr. celice kostnega mozga ali prebavnega trakta. Večina normalnih celic v telesu, ki se delijo počasneje, ima večjo možnost obnavljanja in samopopravila kot rakave celice. Za tumorje, ki so razširjeni po večjem delu telesa, se uporabljajo kemoterapevtiki, ki imajo delovanje na cel organizem, tj. sistemska kemoterapija. Pogosto pri sistemski kemoterapiji uporabljamo kombinacijo več različnih zdravil, ki delujejo na različne načine, saj s tem povečamo učinkovitost zdravljenja, zmanjšamo možnost ustvarjanja odpornih rakastih celic in zmanjšamo odmerek posameznega zdravila, s tem pa možnost pojava neželenih stranskih učinkov.

Na kakšen način poteka kemoterapija?

Večina kemoterapevtikov se aplicira injekcijsko (v žilo, mišico, podkožje ali telesno votlino) ali peroralno. Ker je kostni mozeg še posebej občutljiv na kemoterapevtike, pred vsakim zdravljenjem odvzamemo kri za splošno krvno sliko.

Kako dolgo bo moja žival prejemala kemoterapijo?

Dolžina zdravljenja in pogostnost aplikacij zdravil je odvisna od vrste rakavega obolenja, pa tudi od tega, kako žival zdravljenje prenaša. Zdravila lahko apliciramo dnevno, tedensko ali mesečno, včasih pa interval med zdravljenji prilagodimo vsakemu pacientu posebej. Zdravljenje lahko poteka ciklično, v tem primeru je med dvema cikloma obdobje »počitka«, tj. čas, da se v organizmu celice znova obnovijo.

Ali so lastniki zdravljenih živali izpostavljeni kemoterapevtikom?

  • Pri zdravilih, ki se aplicirajo peroralno, je potrebno poskrbeti, da le-te shranjujemo izven dosega otrok. Zdravila se vedno aplicirajo s primernimi rokavicami, ne smemo jih deliti ali drobiti.
  • V 48-72 urah po aplikaciji kemoterapije se je potrebno izogibati kontaktu z urinom ali blatom zdravljenih živali. V tem obdobju naj živali ne spijo z nami, seveda se izognemo tudi ljubkovanju, tako, da preprečimo tudi stik s slino.
Podrobna navodila za ravnanje z izločki zdravljenih živali boste dobili v onkološki ambulanti pred začetkom zdravljenja.

Ali bo zdravljenje pri moji živali izzvalo stranske učinke?

Protokoli kemoterapije v veterinarski medicini so zasnovani tako, da z minimalnimi stranskimi učinki dosežemo karseda dobro učinkovitost zdravljenja. Kortikosteroidi imajo pomembno vlogo pri mnogih protokolih zdravljenja raka pri živalih. Predvsem v začetnih fazah zdravljenja pogosto uporabljamo visoke odmerke kortikosteroidov, ki lahko povzročajo stranske učinke, kot so npr. povečano pitje in uriniranje, povečan apetit, sopenje itn. Ti stranski učinki so praviloma blagi in prehodni, izboljšajo se že po zmanjšanju odmerka kortikosteroidov.
Spodaj so našteti stranski učinki, ki se lahko pojavijo med zdravljenjem, in priporočeni ukrepi ob njihovem pojavu. Vsi našteti stranski učinki se seveda ne pojavijo pri vsaki živali. Pogosto lastniki opisujejo zgolj rahlo slabše počutje dan ali dva po aplikaciji kemoterapije (npr. zmanjšan apetit, utrujenost), spodaj naštetih znakov pa živali pogosto ne razvijejo. Vsaka žival pa se na zdravljenje odzove drugače, zato moramo včasih odmerke zdravil prilagoditi tako, da se zagotovimo najboljšo možno učinkovitost zdravljenja s hkratnim zagotavljanjem dobre kakovosti življenja za žival. To pomeni, da začnemo z odmerkom, ki ga večina živali prenaša dobro, tega pa lahko po potrebi prilagodimo oz. zmanjšamo ali zamenjamo z drugim zdravilom.

Če vaša žival prejema kemoterapijo in opazite kakršne koli spremembe, ki bi lahko bile povezane z zdravljenjem, nas prosim pokličite na 01 4779 277 in izven delovnega časa na 030 716 190.


Povišana temperatura
Psi in mačke s povišano temperaturo so v večini primerov apatične in neješče. Če vaša žival kaže znake slabega počutja, ima povišano temperaturo ali opazite kri v blatu, jo pripeljite k veterinarju, ki bo odločil, ali je potrebno zdravljenje z antibiotiki in/ali tekočinsko terapijo.

Bruhanje
Če žival bruha enkrat do dvakrat in ne kaže drugih, zgoraj naštetih znakov, v večini primerov ne potrebuje zdravljenja. Živali za nekaj ur odvzemite hrano in ko bruhanje preneha, ponudite majhno količino puste hrane (npr. piščanec, riž, riba), nato pa postopoma preidite na običajno hrano. Če bruhanje traja več kot 24-36 ur ali žival bruha več kot 4-6-krat v enem dnevu, pokličite veterinarja.

Driska
Če žival razvije drisko, ji ponudite pusto hrano (npr. piščanec ali riba z rižem, kuhanim krompirjem) in postopoma preidite na običajno hrano. Če driska traja več kot 24 ur in se stanje stopnjuje, ali če ima žival povišano temperaturo, pokličite veterinarja.

Cistitis (vnetje mehurja)
Znaki vnetja mehurja (napenjanje na uriniranje, pogosto uriniranje v majhnih količinah, kri v urinu) se lahko občasno pojavijo pri živalih, ki prejemajo ciklofosfamid. Če opazite katerega koli od naštetih znakov, pokličite veterinarja in prenehajte z zdravljenjem. V izogib pojavu cistitisa je potrebno zagotoviti, da ima žival vedno na voljo dovolj sveže vode in da lahko urinira dovolj pogosto.

Izguba dlake
V nasprotju z ljudmi se izguba dlake običajno pojavi samo pri psih, pri katerih dlaka raste ves čas (npr. kodri, kodrasti bišon, nekateri terierji). Mačke lahko izgubijo brke. Dlaka po končanem zdravljenju praviloma ponovno zraste, vendar lahko traja nekaj časa, da je obnova popolna. Lahko se pojavi dlaka drugačne barve ali teksture. Vsi našteti stranski učinki so zgolj kozmetični in ne vplivajo na kakovost življenja živali.

Bolezni srca
Doksorubicin je učinkovit kemoterapevtik, katerega predvsem dolgotrajna uporaba lahko pri nekaterih psih privede do bolezni srca. Pri večini psov, ki v življenju prejmejo omejeno količino doksorubicina, do takih stranskih učinkov ne pride. V primeru, da ima pes predobstoječo bolezen srca, pa lahko do poslabšanja pride hitreje. Pred začetkom zdravljenja zato svetujemo ultrazvočni pregled srca. Če ima vaš pes diagnosticirano okvaro srca, se bomo o varnem načinu zdravljenja pogovorili v onkološki ambulanti.

Kljub temu, da se zdi morda seznam stranskih učinkov dolg ali zaskrbljujoč, je potrebno upoštevati, da vključuje pogoste stranske učinke različnih zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje različnih tumorjev. O vaši živali in zdravljenju, ki bi bilo zanjo najbolj primerno, se bomo pogovorili v onkološki ambulanti.

Avtorici članka: Prof. dr. Nataša Tozon, dr. vet. med. in Asist. Nina Milevoj, dr. vet. med.
Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedIn

Z uporabo strani kkmz.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.