Marsikdo bi znal nuditi prvo pomoč sočloveku. Pa bi znal oživljati domačo žival?

Veterinarji se pri oživljanju ravnamo po smernicah, ki jih zapoveduje skupina strokovnjakov (RECOVER- Reassessment Campaign on Veterinary Resuscitation). Izvedli so obširno raziskavo glede uspešnosti oživljanja živali, še enkrat preučili do sedaj znane podatke iz različnih študij glede postopkov oživljanja živali in jih primerjali z uspešnostjo le tega v praksi. Nove ugotovitve kažejo, da je pri oživljanju najpomembnejša masaža srca, dajanje umetnega dihanja pa je drugotnega pomena.1

Vzroki za otežitev ali prenehanje dihanja so pri živalih velikokrat tujki (delci igrač, palic, hrane), ki se zagozdijo v dihalni poti. Nevarne so lahko tudi plastične vrečke s hrano ali priboljški, kamor pes ali mačka zvedavo vtakne glavo, nato pa se ne more osvoboditi. V redkih primerih se zgodi, da se z ovratnico ali s povodcem zataknejo v oviro in se med poskusi reševanja še bolj zapletejo oziroma zategnejo povodec okoli vratu. Dihanje je oteženo ali onemogočeno pri kolapsu sapnika, hudih alergijskih reakcijah (piki žuželk) ter pri močno podhlajenih, utopljenih ali hudo pregretih živalih.2

Drugi vzroki za odsotnost dihanja in bitja srca so odpoved delovanja srca (kardiološki pacienti), električni udar, hude poškodbe (na primer kot posledica prometne nesreče), šok, zastrupitve, obsežne krvavitve, zastrupitev z ogljikovim monoksidom idr.3

S prenehanjem dihanja ali/in bitja srca, se zmanjša ali prekine oskrba vitalnih organov s kisikom, kar vodi do nepopravljivih poškodb možganov.3

Živalim, ki potrebujejo oživljanje, nudimo prvo  pomoč podobno kot pri ljudeh. Najprej se prepričamo, če je k živali varno pristopiti. Ravnamo premišljeno, zaščitimo sebe in zavarujemo prostor (na primer odmaknemo žival s ceste). V primeru električnega udara najprej izključimo električno napetost ali z lesenim predmetom odmaknemo žival stran od vira elektrike. Če sumimo na zastrupitev z ogljikovim monoksidom, najprej zaščitimo sebe, odpremo okna in vrata, da se prostor hitro prezrači ali žival odnesemo na prosto.3

Preverimo odzivnost živali, jo nežno stresemo. Upoštevamo, da žival lahko reagira agresivno, če se zave. Zaradi strahu, stresa in/ali bolečine, se obnaša drugače in lahko ugrizne tudi lastnika.3

Če je mogoče, pokličemo druge osebe na pomoč, saj nam lahko pomagajo pri oživljanju ali med tem kontaktirajo veterinarsko kliniko/ambulanto, kjer nam svetujejo kako ukrepati in se pripravijo na sprejem pacienta.

Pri živali s srčno-pljučnim zastojem opazimo modrikasto barvo ustne sluznice in očesnih veznic, pomodrel jezik, razširjeni zenici, nepremičnost, neodzivnost in nezavest. Z opazovanjem prsnega koša ugotovimo, če diha. Na levi strani prsnega koša, za komolcem, lahko čutimo/slišimo utripanje srca, na notranji strani stegna, visoko v dimljah, pa lahko tipamo utripanje stegenske arterije.2

Če pes ali mačka ne diha in ne zaznamo utripanja srca, začnemo z oživljanjem. Žival naj leži na boku na tleh oziroma na površini, ki je nižje od nas. Odpremo gobec in iztegnemo jezik ter tako sprostimo dihalne poti. Če je v njih tujek (hrana, ostanki bruhanja, delci igrač), ga poskusimo odstraniti. Ko odstranimo oviro iz dihalnih poti, še enkrat preverimo, če žival diha.3

Tudi pri psih lahko izvedemo Heimlichov prijem. Postavimo se za psa in z obema rokama objamemo trebuh tik za rebri, eno dlan oblikujemo v pest ter močno potisnemo navzgor in naprej.2

Nadaljujemo z masažo srca. Pri večjih psih roki položimo na levo ali desno stran prsnega koša, malo za komolcem. Za pasme, ki imajo zelo ovalen prsni koš (buldogi), je priporočljivo, da ležijo na hrbtu, roke pa namestimo na sredino prsnega koša (kjer se konča prsnica). Prsni koš manjših psov ali mačk objamemo za komolcema z eno dlanjo in stiskamo. Izvajamo 100-120 pritiskov na minuto (pri večjih psih si pomagamo z ritmom pesmi Stayin' Alive skupine Bee Gees, pri manjših psih in mačkah, kjer je tempo malo hitrejši, pa z ritmom pesmi Footlose izvajalca Kennya Logginsa). Pritiskamo tako močno, da se prsni koš ulekne za eno tretjino do polovico premera in pazimo, da se po vsakem pritisku povrne v prvotni položaj. Masažo srca izvajamo neprekinjeno dve minuti, nato naj nas zamenja druga oseba, saj se pri tem pošteno utrudimo in nismo več dovolj učinkoviti.2



Fotografija 1: Položaj rok in telesa pri masaži srca

Umetno dihanje izvajamo tako, da z roko objamemo gobec (da ga zapremo), nato pa zrak vpihnemo skozi smrček. Opazujemo dvig prsnega koša. Kadar oživljata dve osebi, ena masira srce, druga pa vpihava zrak s frekvenco 10 vpihov na minuto. Kadar oživljamo sami, 30-krat pritisnemo na srce in nato dvakrat vpihnemo zrak. Prekinitve za vpihovanje zraka ne smejo trajati več kot 10 sekund. Cikel ponovimo 3-4 krat in nato preverimo, če je žival začela dihati sama.3



Fotografija 2: Umetno dihanje izvajamo tako, da z rokama objamemo gobec in vpihujemo zrak skozi nosnici

Praviloma psa ali mačko oživljamo, dokler ne dobimo strokovne pomoči ali dokler se dihanje in srčni utrip ne povrneta. Čim prej poiščemo pomoč veterinarja!3

Viri
  1. Current recover guidelines
  2. Plunkett: Emergency procedures for the Small Animal Veterinarian (2013 Elsevier)
  3. Domanjko Petrič: Prva pomoč za psa in nekatere bolezni pri psih (2014 Debora)

Avtorici:
Maša Rajšp, študentka veterine
Jerneja Sredenšek, dr. vet. med.
Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedIn

Z uporabo strani kkmz.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.