V sklopu zanimivih kliničnih primerov vam bomo predstavili primer psa z redko razvojno motnjo – hipospadijo.
Gre za redko prirojeno stanje, pri katerem pride do nepravilnega razvoja zunanjih splovil. Hipospadija se pogosteje pojavlja pri samcih, običajno pri bostonskih terierjih, kljub temu pa je doletela tudi mejnega škotskega ovčarja Birka.
Birk se je na naši kliniki prvič oglasil pri 3 mesecih, saj so lastniki ob njegovem prihodu hitro opazili nenavadno splovilo (slika 1). Po kliničnem pregledu smo se odločili, da z nadaljnjo diagnostiko in posegi počakamo, da kuža odraste, saj bo tako lažje prestal kirurški poseg v splošni anesteziji.
Pacienti s hipospadijo so nagnjeni tudi k drugim razvojnim motnjam urogenitalnega sistema. Zato smo pred posegom opravili ultrazvočno preiskavo trebuha ter rentgensko slikanje sečil z aplikacijo kontrasta. To nam je omogočilo natančen pregled sečnice in sečnega mehurja in oceno razvitosti sečil (slika 2).
V splošni anesteziji smo Birka najprej kastrirali. Hipospadija je namreč dedna motnja, ki si je ne želimo prenašati v naslednje rodove. Nato smo s kirurškim posegom odstranili preostal del penisa in rano zašili (slika 3).
Po okrevanju je Birk imel popolnoma funkcionalno izvodilo preostanka sečnice, zato dodatna rekonstrukcijska kirurgija ni bila potrebna (slika 3, označeno s puščico). Kljub uspešni operaciji pa so ti psi lahko podvrženi ponavljajočim vnetjem sečil, saj je sečnica zelo blizu anusa. V takem primeru je potrebno kirurško zdravljenje z rekonstrukcijo izvodila sečnice stran od anusa.
Birku vsekakor želimo vse dobro, predvsem pa, da ne bo potreboval dodatnih kirurških posegov.
