Leptospiroza je infekcijska bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Leptospira. V svetovnem merilu velja za eno glavnih zoonoz, saj se bakterije prenašajo posredno ali tudi neposredno iz živali na človeka. Prenos iz človeka na človeka pa je zelo redek.
Leptospire imajo izjemno zmožnost preživetja v naravi, še posebej v vlažnem okolju ali stoječih vodah, zato je porast okužb povezan z obilico padavin in poplavami, ki ustvarijo ugodne pogoje za preživetje bakterij.
Do okužbe običajno pride preko okuženega urina, ki kontaminira vodo ali prst, bakterija pa v telo vstopa preko poškodovane ali razmočene kože in intaktnih sluznic (ustne, nosne, očesne veznice), redkeje preko zaužitja kontaminirane vode ali hrane ali preko vdihavanja kontaminiranih kapljic. Praktično vsak sesalec lahko služi kot rezervoar leptospire; mnogi so prilagojeni na določene serovare, kar pomeni, da ob okužbi z njimi ne zbolijo. Lahko pa jih občasno izločajo preko urina in s tem predstavljajo nevarnost za drugo živalsko vrsto ali človeka. Najpogostejši prenašalec leptospir pa so mali glodalci, ki so edini dokazani rezervoar, ki lahko izloča leptospire preko urina konstantno in doživljenjsko.
Za leptospirozo zbolijo različne vrste domačih živali, od hišnih ljubljenčkov predvsem psi, medtem ko mačke po okužbi načeloma ne razvijejo klinično zaznavne bolezni. Okužba se pri psih kaže z zelo milimi kliničnimi znaki (prehodno povišana telesna temperatura, neješčnost, apatija), ki izzvenijo sami, lahko pa je potek zelo resen in privede celo do pogina. Pri večini psov s hudim potekom bolezni pride do akutne ledvične poškodbe, lahko so prizadeta jetra, pljuča in ožilje. Psi imajo povišano telesno temperaturo, bruhajo, nimajo apetita, veliko pijejo, pospešeno ali oteženo dihajo, nočejo se premikati, lahko imajo krvavo obarvan urin ali krvavitve/zlatenico po koži in sluznicah.
Pri ljudeh večina okužb poteka v t.i. anikterični obliki z blagimi simptomi, ki so podobni gripi, v redkih primerih pa pride do razvoja ikterične oblike, imenovane Weilova bolezen, ki se kaže z ledvično odpovedjo, dihalno stisko, lahko zajame srce, mišice in centralni živčni sistem ter se v 5 – 15% konča s smrtnim izidom. Še posebej so okužbi izpostavljeni ljudje v določenih poklicih (veterinarji, kmetje, delavci na klavnicah,…), na določenih področjih (z obilico padavin ali po poplavah) ali ob določenih aktivnostih (vodni športi).
Pse v Sloveniji že vrsto let lahko cepimo proti leptospirozi. Zaščita je vključena v polivalentno cepivo, ki mu laično rečemo cepivo proti pasji kugi, na voljo je tudi ločeno. Cepljenje proti leptospirozi za razliko od cepljenja proti steklini ni obvezno, ga pa veterinarji priporočamo, saj je pojavnost leptospiroze pri psih v Sloveniji visoka. Še posebej to priporočilo velja za pse, ki so bolj izpostavljeni, npr. lovski psi, po letošnjih poplavah pa priporočilo velja za vse pse, ki živijo na poplavnih območjih. Za cepljenje psa proti leptospirozi nikoli ni prepozno. Cepivo zagotavlja zaščito eno leto; če pes še nikoli ali več kot leto dni ni bil cepljen, ga cepimo dvakrat v razmaku enega meseca, nato pa enkrat letno. Na tržišču obstajajo različna cepiva proti leptospirozi; vsa vsebujejo zaščito proti najnevarnejšima serovaroma (L. canicola in L. icterohaemorrhagiae), nekatera so tri- ali štirivalentna. Nobeno cepivo ne zaščiti proti vsem serovarom leptospire, saj jih je preveč, zaščitijo pa proti tem, ki povzročajo najtežji potek bolezni.
Če pri psu diagnosticiramo leptospirozo, ga zdravimo z antibiotiki in podporno terapijo glede na klinične znake. V večini primerov je zdravljenje uspešno, lahko sicer dolgotrajno in drago; nekateri psi kljub intenzivnemu zdravljenju žal poginejo.
Če lastnik obolelega psa zboli s povišano telesno temperaturo, drisko, bruhanjem, bolečimi mišicami,… mora takoj k zdravniku in le-temu povedati, da ima njegov pes leptospirozo. Okužbi se lahko izognemo z osnovno higieno, previdnemu ravnanju z živalskim urinom, še posebej v okolju, ki je infestirano z mišimi in podganami – ne smemo pozabiti, da lahko leptospire z urinom izloča katerakoli žival, ki je navzven popolnoma zdrava.
