Današnji članek posvečamo temu, kako lahko pristopimo k odpravljanju agresije pri psu. Zdravljenje agresije je zelo zapleten in občutljiv postopek in je potrebno pri tem poiskati pomoč pri usposobljenih trenerjih in pasjih šolah.
Diagnostika agresije in desenzibilizacija
Najprej je potrebno ugotoviti, do koga se pes vede agresivno (ne pozabimo na vse oblike, tako aktivno kot pasivno) in pa kaj povzroča agresijo: okoliščine in situacije na katere se pes odzove agresivno.
V času odpravljanja neželene agresije oz. v času prevzgoje psa se najprej zagotovi ukinitev vseh dražljajev, ki bi lahko sprožili tako aktivno kot pasivno obliko agresije. To pomeni od tega, da se na sprehodih odpravi vsak neposreden kontakt z drugimi psmi (če je to problem) to tega, da psa ne spravljamo v situacije, ki so mu neprijetne npr. dotiki tujcev, če mu je to neprijetno in bi znal odreagirati. Pomagamo si z omejevanjem psa (doma:posebej zanj določen prostor na tleh ali lahko tudi kletka, na sprehodu: povodec).
Potrebno je vzpostaviti tako imenovano varno zgodovino (od danes naprej).
Pri zaznanem nelagodju v specifičnih situacijah se lotimo sistematične desenzibilizacije znotraj njih (opisane spodaj), kar pomeni postopno navajanje na situacije ali dražljaje, v katerih se pes odzove nesigurno, panično in na koncu aktivno agresivno. Tudi tu je pomembno, da vspostavimo varno zgodovino in začasno ukinemo vse, kar psa obremenjuje in se osredotočimo samo na eno pasjo težavo in ne na več njih hkrati.
Pri odpravi aktivne agresije do drugih psov (renčanje, lajanje…) psa najprej naučimo nadomestnega vedenja brez velikih motečih dejavnikov in postopoma uvajamo disciplino in moteče dejavnike hkrati. Psa se nauči, da ne odreagira na psa oz. pogleda nas, ko vidi psa (ker je bil za to vajo vedno nagrajen in potrjevan). Pri agresiji do drugih psov moramo imeti realne cilje. Pri agresivnih samcih, ne bomo nikoli dosegli, da se bo igral z drugimi odraslimi samci. Realni cilji pa so ignoriranje drugih psov, toleriranje le teh v bližini in splošno večja kontrola nad psom.
Postopek odpravljanja že izraženih neželenih vedenj je zelo dolgotrajen, ker so navade (pretekle izkušnje) zelo težko odpravljive. Pes se je naučil, oz. se je na dražljaj (samec v bližini) vedno odzval agresivno kar je zelo naravno vedenje, ki bi ga radi nadomestili z nekim novim, manj naravnim. Predvsem moramo najprej spremeniti svoje navade in prevzeti odgovornost do svojega psa. V bližini drugih psov ga imamo na vrvici, opozorimo druge vodnike, če je potrebno imamo nagobčnik (kje je več psov na majhnem prostoru).
Pri odpravi agresije psa do ljudi si prav tako najprej postavimo realne cilje. Npr. pes bo sprejemal ljudi, ki jih pozna ali jim je predstavljen, ne pa nekoga, ki priteče izza hrbta in seže nad njim… V začetku se je potrebno popolnoma izogniti vsem dražljajem, ki bi sprožili agresijo. Postavimo mu pravila, da se mora za vse kar želi imeti, potruditi (nič ni zastonj). Zelo pomaga kakršnokoli ukvarjanje s katerim od pasjih športov ali trening psa (disciplina). Zahteve do psa naj bodo pa fer, v skladu z realnimi pričakovanji in naravo posameznega psa.
Za zdrav razvoj psa in preprečevanje nezaželenih vedenj pa je zelo pomembna fizična (rekreacija) in psihična aktivnost (ukvarjanje vodnika s psom) psa. Zelo pomemben pa je tudi trening umirjanja in počitek.
Desenzibilizacija po korakih
Lahko se uporablja za vse česar se pes boji ali je nezaupljiv. Spodaj opisano je za primer, da se pes boji neznancev.
1. korak: psa prej ne hranimo, neznanec se približa na 10 m oz. do te meje, da psa ne ogroža (ne kaže znakov nesigurnosti ali stresa). Vodnik je pred prihodom neznanca popolnoma pasiven, ko pa pride neznanec, začne vodnik psa hraniti, ko neznanec odide vodnik avtomatično preneha z hranjenjem. Ponavljamo vajo tolikokrat, dokler pes ob prihodu neznanca ne pokaže vedenja, ki nam da vedeti, da je pes stres zaradi neznanca kanaliziral v pozornost na vodnika, ki mu bo prinesla nagrado (psa smo pogojili neznanec = hrana s strani vodnika).
2. korak: neznanec na 5 m. Psu se pokaže hrano (pridobimo njegovo pozornost), ko je neznanec na oddaljenosti 10 m, vendar pričnemo s hranjenjem, ko se približa na 5 m. Počasi zmanjšujemo razdaljo med nami in psom ter neznancem.
3. korak: ponovimo na 10 m z drugim neznancem. Koraki gredo hitreje kot prej. Potem poskusimo z različnimi ljudmi.
4. korak: stik s neznancem. Potrebno je zelo paziti, da neznanec ne hodi prehitro, ne prepočasi, približuje se iz strani, nikoli frontalno, ne gleda v oči.
Če se pri kateremkoli koraku pojavi nesigurnost, ponovimo prejšnji korak. Nikoli ne delamo panike, psa ne mirimo, ga ne kaznujemo, ne dajemo v disciplino. Če pes odreagira, samo povečamo razdaljo. Na tak način privajamo psa na vse, česar se boji oz. na dražljaje, katere povzročajo strah, nesigurnost ali stres.
Agresivno vedenje je v naravi zelo pomembno za samoohranitev in v stresnih situacijah (nove stvari) se pes vedno znova lahko zateče v to primarno vedenje.
Prispevek je informativne narave. V primeru težav z živaljo nujno kontaktirajte usposobljeno osebje.
Ta članek je povezan s člankom: Agresija pri psu: kaj je in kako jo prepoznamo?
