Barf – super hrana ali super tveganje?

Hranjenje s surovo hrano je med lastniki psov vse bolj popularno. Eden od razlogov je primerjanje s prehrano ljudi, kjer so popularne različne diete.

Na spletu najdemo zapise, da naj bi hranjenje psov s termično neobdelanimi obroki ugodno vplivalo na zdravje psov: izboljšalo naj bi se zdravstveno stanje zobovja in videz kožuha, ugodno naj bi vplivalo na potek kroničnih bolezni, manjša naj bi bila verjetnost za pojav alergij, splošno počutje živali naj bi bilo boljše. Zagovorniki surove hrane navajajo tudi boljšo prebavljivost zaradi ohranjenih encimov, ki jih s kuhanjem sicer uničimo.

Koncept hranjenja psov s surovo hrano ima v tuji literaturi več kratic oziroma označitev. Najbolj pogosto uporabljena je RMBDs (Raw Meat Based Diets) ali RAP (Raw Animal Products), pri nas pa pogosto zasledimo označbo BARF (Bones And Raw Food ali Biologically Appropriate Raw Food). Bistvo surovih diet je hranjenje psov s sestavinami, ki niso termično obdelane. Sem spadajo skeletne mišice, maščoba, notranji organi, hrustanec in kosti farmskih živali (goveda, perutnine, prašičev), konjev, divjadi in rib ter ne-pasterizirani mlečni izdelki in jajca. Nekateri med surove diete vključujejo še majhne količine surovega sadja in zelenjave. Surove diete za pse so lahko pripravljene doma ali kupljene v trgovini kot komercialno pripravljena hrana. Slednja se največkrat prodaja zamrznjena, dobi pa se tudi v liofilizirani obliki (ang. freeze-dried).

Model hranjenja psov s surovo hrano naj bi bil volk, prednik domačega psa. Prebavila volka so razvita tako, da imajo omejeno sposobnost prebave ogljikovih hidratov, kar so zagovorniki posplošili tudi na domače pse. Pozablja pa se, da so domači psi tekom udomačitve in evolucije spremenili genetski zapis v primerjavi s svojimi predniki in tako med drugim pridobili večjo sposobnost prebave ogljikovih hidratov. Razlike med domačimi in divjimi kanidi vključujejo tudi različne potrebe po energiji in hranilnih snoveh. Vse naštete pozitivne lastnosti, ki naj bi jih surova hrana imela, so po mnenju strokovnjakov mešanica anekdot in mnenj, ki niso strokovno podprta.

Surova hrana je za pse in mačke zelo okusna in jo radi jedo. V primerjavi s termično obdelano komercialno ali doma pripravljeno hrano, surova vsebuje večje količine beljakovin in maščob ter relativno malo ogljikovih hidratov in vlaknine. Vendar se morajo lastniki, ki svojim ljubljenčkom dajejo surovo hrano, zavedati tveganja, ki jih tak način hranjenja prinaša.

Pripravljanje surovih diet zahteva veliko znanja, v nasprotnem primeru so lahko diete neuravnotežene.  Komercialno pripravljeni surovi obroki naj bi vsebovali vse potrebne hranilne snovi v skladu s priporočili za posamezno živalsko vrsto. Kljub temu so z analizami ugotovili, da tako komercialne surove hrane kot tudi doma pripravljeni obroki surove hrane pogosto vsebujejo preveč ali premalo določenih hranilnih snovi ali pa so te v nepravilnem razmerju. Najbolj pogosta napaka je nepravilno razmerje med kalcijem in fosforjem. Prehrana, ki temelji na surovem mesu lahko vsebuje premalo kalcija in preveliko količino fosforja. Poleg tega lahko surova hrana vsebuje nezadostne količine ostalih mineralov, predvsem joda, kalija, magnezija, cinka, bakra in železa. Poleg neustreznih količin mineralov pri hranjenju psov s surovo hrano pogosto ugotavljamo tudi neustrezno oskrbo z vitamini. Predvsem je kritična oskrba z vitamini A, D in E. Surova hrana je zelo bogata z maščobami v primerjavi s komercialno suho ali mokro hrano. Večja količina maščob v surovi hrani pripomore k svetleči dlaki in lepemu kožuhu, vendar lahko obenem povzroči gastrointestinalne težave, tveganje za nastanek debelosti in podobne metabolične motnje. Zaradi vsebnosti kosti lahko pride do poškodb prebavil. Vnos večjih količin beljakovin in povečana fermentacija pa povzročita nastanek plinov v prebavilih.

Največje tveganje pri hranjenju s surovo hrano je mikrobiološko tveganje za lastnika živali, saj v takšni hrani pogosto ugotavljamo različne mikroorganizme, kot so bakterije in paraziti. Še posebej so ogroženi otroci, starostniki in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Raziskave v Evropi in Severni Ameriki so pokazale veliko stopnjo kontaminacije komercialno dostopnih surovih hran z bakterijami iz rodu Salmonella, Campilobacter, E.Coli in Yersinia, ki so najbolj pogosti povzročitelji hudih prebavnih težav pri ljudeh in se prenašajo iz živali na ljudi. Poleg naštetih se v surovi hrani lahko pojavijo tudi paraziti kot je Toxolpasma gondii in bakterije iz rodu Brucella. Hišni ljubljenci živijo v zelo tesnem stiku z ljudmi, zato je možen neposredni prenos bakterij z živali na človeka in obratno. Vedno večjo skrb pa v povezavi s hranjenjem surove hrane povzroča povečan pojav bakterij, ki imajo sposobnost, da razvijejo odpornost na antibiotike, ki so v humani in veterinarski medicini široko uporabljeni. V nedavnih raziskavah vzorcev surovega mesa farmskih živali v EU je bil ugotovljen velik delež vzorcev pozitivnih na bakterijo MRSA. V surovi hrani za pse so skrb vzbujajoče tudi listerije – bakterije, ki se lahko prenašajo iz živali na ljudi in pri ljudeh povzročajo splave in okvare možganov. Poudariti je treba, da zamrzovanje omenjenih mikroorganizmov ne uniči. Posebno pomemben je način odmrzovanja – če hrano odmrznjeno dalj časa pustimo na sobni temperaturi, je to pravi raj za mikroorganizme, ki se začnejo množiti.

Pri hranjenju psov in mačk s surovo hrano obstaja nevarnost prenosa patogenih mikroorganizmov na človeka tudi pri sami pripravi obrokov. Potrošniki smo sami odgovorni za rokovanje in pripravo surovih živil. S pravilnim rokovanjem in ustrezno toplotno obdelavo živil se lahko izognemo kontaktnim in alimentarnim okužbam (okužbe s hrano). In ravno na to morajo biti še posebno pozorni lastniki, ki svoje domače živali hranijo s surovo, termično neobdelano hrano živalskega izvora.

Pred nedavnim sta bili opravljeni raziskavi o odnosu, motivaciji in praksi lastnikov psov, ki hranijo surovo hrano. Ugotovljeno je bilo, da lastniki niso seznanjeni z vsemi tveganji, ki jih hranjenje s surovo hrano predstavlja za zdravje živali in ljudi. Prepričani so, da je hranjenje s surovo hrano bolj naravno in bolj zdravo v primerjavi s komercialno dostopno suho hrano (briketi), hkrati pa imajo manj zaupanja v strokovne nasvete veterinarjev v primerjavi z lastniki, ki pse hranijo konvencionalno. V raziskavi poudarjajo, da bi mnenje veterinarjev nutricionistov moralo imeti več veljave. Z vidika prehrane živali je komunikacija med veterinarjem in lastnikom izredno pomembna. Dolžnost veterinarjev je, da lastnike, ki bi svojim ljubljenčkom radi dajali surovo hrano, podučijo o morebitnih tveganjih, ki jih tak način hranjenja prinaša. Prav tako je potrebno vedeti, da so si surove hrane po kvaliteti med seboj zelo različne in jih je v izogib morebitnim škodljivim posledicam potrebno analizirati ter redno spremljati zdravstveno stanje živali.

Viri:

• Crissey SD, Swanson JA, Lintzenich BA, Brewer BA, Slifka KA. Use of a raw meat-based diet or a dry kibble diet for sand cats (Felis margarita). J Anim Sci. 1997;75(8):2154-60.
• DeLay J, Laing J. Nutritional osteodystrophy in puppies fed a BARF diet. AHL Newsletter, 6(2); 23.
• Dillitzer N, Becker N, Kienzle E. Intake of minerals, trace elements and vitamins in bone and raw food rations in adult dogs. Br J Nutr. 2011;106 Suppl 1:S53-6.
• Dittmer KE, Thompson KG. Vitamin D metabolism and rickets in domestic animals: a review. Vet Pathol. 2011;48(2):389-407.
• Freeman LM, Chandler ML, Hamper BA, Weeth LP. Current knowledge about the risks and benefits of raw meat-based diets for dogs and cats. J Am Vet Med Assoc. 2013;243(11):1549-58.
• Freeman LM, Michel KE. Evaluation of raw food diets for dogs. J Am Vet Med Assoc. 2001;218(5):705-9.
• Fredriksson-Ahomaa M, Heikkilä T, Pernu N, Kovanen S, Hielm-Björkman A, Kivistö R. Raw Meat-Based Diets in Dogs and Cats. Vet sci. 2017;4(33):
• Kawaguchi K, Braga IS 3rd, Takahashi A, Ochiai K, Itakura C. Nutritional secondary hyperparathyroidism occurring in a strain of German shepherd puppies. Jpn J Vet Res. 1993;41(2-4):89-96.
• Kerr KR, Beloshapka AN, Morris CL, Parsons CM, Burke SL, Utterback PL, Swanson KS. Evaluation of four raw meat diets using domestic cats, captive exotic felids, and cecectomized roosters. J Anim Sci. 2013;91(1):225-37.
• Köhler B, Stengel C, Neiger R. Dietary hyperthyroidism in dogs. J Small Anim Pract. 2012;53(3):182-4.
• Meade SJ, Reid EA, Gerrard JA. The impact of processing on the nutritional quality of food proteins. J AOAC Int. 2005;88(3):904-22.
• National Research Council. Comittee on Dogs and Cats. In: Nutrient requirements of dogs and cats. Washington, DC: National Academies Press, 2006.
• Niza MM, Vilela CL, Ferreira LM. Feline pansteatitis revisited: hazards of unbalanced home-made diets. J Feline Med Surg. 2003;5(5):271-7.
• Polizopoulou ZS, Kazakos G, Patsikas MN, Roubies N. Hypervitaminosis A in the cat: a case report and review of the literature. J Feline Med Surg. 2005;7(6):363-8.
• Schlesinger DP, Joffe DJ. Raw food diets in companion animals: a critical review. Can Vet J. 2011;52(1):50-4.
• Schenk P. Home prepared dog and cat diets. 2nd edition. Wiley Blackwell, Iowa; 2010.
• Singleton C, Wack R, Larsen RS. Bacteriologic and nutritional evaluation of a commercial raw meat diet as part of a raw meat safety program. Zoo Biol. 2012;31(5):574-85.
• Taylor J. Should domestic dogs really eat like wolves? Bio-appropriate petfoods are often meat-first and grain-free, but are they based on nutrition science? Petfood industry. 2014; March; 72-76.
• Taylor MB, Geiger DA, Saker KE, Larson MM. Diffuse osteopenia and myelopathy in a puppy fed a diet composed of an organic premix and raw ground beef. J Am Vet Med Assoc. 2009;234(8):1041-8.
• Vester BM, Burke SL, Liu KJ, Dikeman CL, Simmons LG, Swanson KS. Influence of feeding raw or extruded feline diets on nutrient digestibility and nitrogen metabolism of African wildcats (Felis lybica). Zoo Biol. 2010;29(6):676-86.

Avtorici članka:
Asist. dr. Marjana Grandič, dr. vet.med.
Izr. prof. dr. Breda Jakovac Strajn, dr. vet. Med