Toplotni udar ali vročinska kap je hudo bolezensko stanje zaradi izpostavljenosti zelo visoki temperaturi okolja in nezmožnosti oddajanja toplote iz organizma.
Do toplotnega udara pri živalih pride navadno zaradi daljše izpostavljenosti visokim zunanjim temperaturam ob sočasnem velikem fizičnem naporu ali brez njega. Koliko časa je lahko žival izpostavljena visokim zunanjim temperaturam, preden pride do toplotnega udara, je odvisno od njene telesne kondicije.
Toplotni udar je pogosta težava psov v poletnih mesecih, ko je vroče in vlažno in ko psi nimajo pitne vode. To življenje ogrožajoče stanje lahko prizadene pse vseh starosti, pasem ali spola, še posebno pa so ogroženi mladiči, starejši psi, psi s prekomerno telesno težo in psi z različnimi zdravstvenimi težavami, kot so srčna obolenja, obolenja dihal, idr.
Toplotni udar pri psih je opredeljen kot stanje s povišano telesno temperaturo s spektrom kliničnih znakov, kot so:
- pohitreno dihanje,
- sopenje,
- odsotnost,
- povišan pulz,
- rdeče, vijolične in suhe dlesni,
- prekomerno slinjenje
- bruhanje,
- driska,
- rektalna temperatura nad 40 °C, ki lahko v kasnejši fazi pade pod normalno telesno temperaturo,
- ataksija,
- mišični krči in
- koma.
Francoski buldog s toplotnim udarom. Telesna temperatura psa je 41,0 °C, pospešeno, oteženo in piskajoče diha ter se slini. Pes je zelo razburjen in prestrašen, ohlajamo ga v hladni kopeli in mu dovajamo kisik.
Kakor hitro posumimo, da gre za toplotni udar, je treba znižati telesno temperaturo psa. Še preden poiščemo veterinarsko pomoč, psa ohladimo. To naredimo z namakanjem v mlačni vodni kopeli, s polivanjem z mlačno vodo ali s hlajenjem z ventilatorji. Uporaba zelo hladnih ali ledenih kopelih se odsvetuje, saj lahko povzroči skrčenje perifernega žilja, ki oslabi odvajanje toplote. Psa hladimo do normalne telesne temperature (39 °C) in pazimo, da ob tem ne vdihne vode!
Francoski buldog po ohladitvi. Eno uro po ohladitvi je pes mirnejši in lažje diha.
Tudi če pes dobro okreva, ga je treba peljati k veterinarju, saj je lahko dehidracije ali pa nastanejo drugi zapleti.
Brahicefalične pasme psov, kot so mops (Slika 1), francoski buldog, angleški buldog, bostonski terier, shih-tzu, pekinezer, Cavalier king charles španjel, bokser in še nekatere druge, so zaradi močno spremenjene anatomije in fiziologije lobanje še zlasti podvržene toplotnemu udaru. Kako resna je ta težava, govori podatek, da številne letalske družbe v vročih mesecih ali celo nikoli ne prevažajo psov brahicefaličnih pasem. Takšno odločitev so sprejele, ker je bilo od psov, ki so tragično preminili med poletom, več kot polovica brahicefaličnih pasem. Pri teh živalih so tkiva ustne in nosne votline ter obraza stisnjena, višek teh tkiv pa ovira normalen dotok zraka v dihala. Čeprav številni vzrediteljev, skrbniki in celo veterinarji zatrjujejo, da je tako dihanje pri brahicefaličnih pasmah normalno, se je zelo pomembno zavedati, da govorimo o pasemsko značilnem dihanju, ki pa nikakor ni normalno in je lahko v končnem stadiju ali ob enem od napadov za žival celo usoden.
Francoski buldog z brahicefaličnim sindromom pred operacijo. Pes glasno diha, slišni so sikajoči in piskajoči šumi pri dihanju (stridor), ob vdihu je povečan napor, izdih pa je otežen in hiter. Pes ima zelo zoženi nosnici.
Brahicefalični sindrom je stanje, ki povzroči povečan upor zračnega toka skozi zgornja dihala. Povzročajo ga naslednje anatomske nepravilnosti:
- zožene nosnice,
- zožen nosni preddvor,
- nosne školjke, ki so nepravilnih oblik in povečane,
- zapora nosnega dela žrela,
- zapora hoan, odprtin, prek katerih se obe polovici nosne votline odpirata v žrelo,
- predolgo in zadebeljeno mehko nebo,
- sesedeno grlo,
- izvihanje sluznice grla v obliki laringealnih vrečk in
- zožen ali celo kolabiran sapnik.
Ti psi:
- pogosto glasno dihajo, slišni so sikajoči in piskajoči šumi pri dihanju (stridor), ob vdihu je povečan napor, izdih pa je otežen in hiter (Francoski buldog pred operacijo – posnetek grla med dihanjem),
- imajo težave pri spanju, smrčijo,
- se pogosto davijo (se jim spahuje), težje požirajo,
- imajo široko stojo sprednjih nog, so nezmožne fizičnih naporov,
- imajo modrikaste (cianotične) sluznice ter lahko izgubijo zavest (kolaps).
Zelo oteženo in glasno dihanje angleškega buldoga pred operacijo, med dihanjem se mu spahuje zrak, ki ga pogoltne zaradi oteženega dihanja. Pes je vidno vznemirjen, po cevi mu dovajamo kisik.
Tudi hladijo se težje, saj okoli nosnih školjk ni prostora za hladen zrak, ki bi krožil in s tem ohlajal organizem. Zaradi naštetega brahicefalične pasme psov zelo slabo prenašajo telesni napor in visoke zunanje temperature, živali se niso več sposobne ohlajati in začnejo še hitreje in plitveje dihati, s tem pa v organizem ne dobijo dovolj kisika. Znajdejo se v začaranem krogu pregrevanja in pomanjkanja kisika, ki lahko hitro privede do kolapsa in smrti.
Naštete nepravilnosti so prisotne že ob rojstvu, znaki pa se pojavijo običajno kasneje in skrbniki živali navadno okoli 4. leta starosti živali poiščejo pomoč veterinarja. Težave so še bolj izražene poleti in pri psih s prekomerno telesno težo.
Pri blažjih oblikah brahicefaličnega sindroma lahko psu pomagamo tako, da ga v vročini ne sprehajamo in ga ne izpostavljamo situacijam, v katerih se močno razburi. Vendar skrbnikom vedno svetujemo, da se pse čim prej operira, saj se težave s starostjo stopnjujejo, prav tako pa nastajajo na dihalih nepopravljive spremembe. V hujših primerih, ko pes redno doživlja dihalne stiske in trpi za kroničnim pomanjkanjem kisika, je edina rešitev kirurški poseg, in sicer razširitev nosnic in skrajšanje mehkega neba. Ne glede na starost živali ob kirurškem posegu pride vedno do izboljšanja stanja.
Posnetek grla med dihanjem pri Francoskem buldogu tik pred operacijo. Dihalne poti so močno zožene zaradi zadebeljenega in predolgega mehkega neba in povečanih mandljev. Mehko nebo na začetku posnetka popolnoma zapira vhod v sapnik. Kasneje z instrumentom potisnemo na bazo jezika, dihalne poti se odprejo, na sredini grla se pokažeta bela mehurčka, ki predstavljata izvihano sluznico grla v obliki laringealnih vrečk. Dihalna pot je zelo zožena!
Preprečevanje toplotnega udara
- Izogibanje pregretju in dehidraciji.
- Živalim v vročih dneh zagotovimo senco oz. jih zadržujemo v ohlajenem prostoru.
- Izogibanje transportu, potovanju v vročih delih dneva, oz. če že moramo na pot, naj bo avto klimatiziran.
- Izogibanje telesni aktivnosti preko dneva, živali sprehajamo zelo zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ko so zunanje temperature nižje.
- Zadostno pitje tekočin.
- Izogibanje okolju z visoko stopnjo vlažnosti.
Reference:
- Bruchim Y, Klement E, Saragusty J, Finkeilstein E, Kass P. in Aroch I. Heat stroke in dogs: A retrospective study of 54 cases (1999-2004) and analysis of risk factors for death. J. Vet. Int. Med. 2006, 20: 38-46.
- Flournoy SW, Wohl JS in Macintire DK. Heatstroke in dogs: pathophysiology and predisposing factors. Comp. Cont. Educ. Pract. Vet. 2003, 25: 410-418.
- Fossum TW. Small animal surgery, 4th ed. St. Louis: Mosby, 2013, 923-930.
- ACVS. Brachycephalic syndrome. https://www.acvs.org/small-animal/brachycephalic-syndrome (25. 7. 2016).
- Oechtering GU. Brachycephalic syndrome – new information on an old congenital disease. Veterinary Focus, 2010, 20: 2-9.
- Powell L. Canine Heatstroke. Clinician’s Brief 2008, 8: 13–16.
- Tabor B. Heatstroke in dogs. Today`s veterinary practice, 2014, 50-56.
- Trappler M in Moore K. Canine brachycephalic airway syndrome: pathophysiology, diagnosis, and nonsurgical management. Compend Contin Educ Vet 2011, 33: E1–E4.
Besedilo: Tončka Potokar, dr. vet. med., doc. dr. Vladimira Erjavec, dr. vet.med.
