Iz Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) smo pred časom prejeli prošnjo za izdelavo strokovnega mnenja glede parjenja nemških dog barve harlekin. Na UVHVVR se je namreč obrnilo Društvo za zaščito živali Ljubljana s prošnjo za izdajo mnenja o paritvah z znanstveno dokazanimi dednimi zdravstvenimi posledicami, saj so bili opozorjeni, da v Sloveniji prihaja do paritev nemških dog harlekin x harlekin.
Vzreditelje nemških dog v Sloveniji zavezujejo Vzrejni pravilnik, pasemski standard Mednarodne kinološke zveze št. 235, Pravilnik o strokovnem delu Kinološke zveze Slovenije (KZS), ki predvideva upoštevanje določil Vzrejnega pravilnika nemškega kluba za nemške doge (DDC), ki je skrbnik pasme, in Zakon o zaščiti živali. DDC določa dovoljene paritvene kombinacije in izrecno prepoveduje parjenje barve harlekin x harlekin.
Harlekin je barvni vzorec z izrazitimi črnimi madeži na beli podlagi. Gre za genetsko kompleksen vzorec, ki je rezultat heterozigotne mutacije na dveh lokusih: merle (M) in harlekin (H) (Clark in sod., 2011). Harlekini so heterozigotni za H, saj HH genotip ne preživi (Sponenberg, 1985; O’Sullivan in Robinson, 1988). Parjenje harlekin x harlekin rezultira v črnih psih, harlekinih, merle in homozigotnih merle. Homozigotni harlekini ne preživijo embrionalnega razvoja. Vsi harlekini producirajo nekaj merle mladičev (Sponenberg, 1985). Z genom za merle pigmentacijo so povezane oftalmološke motnje in gluhost (Dausch in sod.,1978; Strain in sod., 2009). Od oftalmoloških težav prevladujejo mikroftalmia, mikrokornea, mikrokoria, korektopia, katarakte, kolobomi in rudimentarne leče (Dausch in sod., 1978; Rubin, 1989). Senzorično-nevrološka gluhost je statistično značilno višja pri merle psih v primerjavi z drugače pigmentiranimi psi, znotraj merle barve pa višja pri homozigotih kot pri heterozigotih merle.
Pri parjenju harlekina s katerokoli drugo dovoljeno barvo obstaja 25% možnost za merle potomce. Pri parjenju harlekin x harlekin pa poleg tega obstaja možnost za homozigotne harlekin potomce, ki ne preživijo, in homozigotne merle potomce, ki imajo znanstveno dokazano največjo verjetnost za hude zdravstvene težave, ki signifikantno znižajo kvaliteto kot tudi dolžino življenja oziroma preživetje na sploh. Zakon o zaščiti živali (15. člen, 17. alineja) piše, da sodi “reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki povzročajo trpljenje živali” med prepovedana dejanja. Po naši strokovni oceni parjenje nemških dog harlekin x harlekin lahko rezultira v potomcih z dednimi napakami, ki povzročajo trpljenje živali.
Prispevek je informativne narave. V primeru težav z živaljo nujno kontaktirajte veterinarja.
Reference
- Clark LA, Tsai KL, Starr AN in sod. (2011). A missense mutation in the 20S proteasome β2 subunit of Great Danes having harlequin coat patterning. Genomics 97(4):244 – 8.
- Dausch D, Wegner W, Michaelis W in sod. (1978). Eye changes in the merle syndrome in the dog. Albrecht Von Graefes Arch Klin Exp Ophthalmol. 206(2):135 – 50.
- O’Sullivan N, Robinson R (1988 – 1989). Harlequin colour in the Great Dane dog. Genetica 78(3):215-8.
- Platt S, Freeman J, di Stefani A in sod. (2006). Prevalence of unilateral and bilateral deafness in border collies and association with phenotype. J Vet Intern Med 20(6):1355-62.
- Rubin LF (1989). Inherited eye diseases in purebred dogs. Williams and Wilkins, Baltimore, ZDA.
- Sponenberg DP (1985). Inheritance of the harlequin color in Great Dane dogs. J Hered 76(3):224-5.
- Strain GM, Clark LA, Wahl JM in sod. (2009). Prevalence of deafness in dogs heterozygous or homozygous for the merle allele. J Vet Intern Med 23(2):282-6.
