Perianalne fistule pri nemških ovčarjih

Perianalne fistule (PAF) niso fistule v pravem pomenu besede, temveč gre za progresivne, gnojne, globoke ulcerirane trakte perianalnih tkiv, ki jih najdemo najpogosteje pri nemških ovčarjih, občasno pa tudi pri drugih pasmah¹. Konformacija repa in perianalne regije, zamašitev analnih kript s fekoliti ter infekcija paranalnih vrečk  so možni, a nedokazani etiološki dejavniki²; v zadnjem času se pa najbolj uveljavlja hipoteza, da je vzrok imunološki. Bolezen se namreč pogosto pojavlja skupaj z vnetno boleznijo črevesja (VBČ)³ in dobro odgovori na imunosupresivno zdravljenje^1,4.  

 

Živali s fistulami se ližejo, grizejo ali drsajo po perianalnem področju, blatenje je boleče, ob njem se napenjajo, so zaprte ali imajo drisko. Potek bolezni je progresiven, lezije so sprva minimalne v obliki manjših odprtinic, večinoma pa so ob pregledu že precej napredovale – v obliki več secernirajočih globokih ulceracij, iz katerih se izceja gnoj, področje pa je tudi zelo boleče. V rezultatih laboratorijskih preiskav krvi ni odstopanj oziroma so ta nespecifična. 

Zdravljenje perianalnih fistul je zaradi pogostih recidivov lahko zapleteno. Vključuje dieto, mehčanje blata, redno čiščenje področja ter rabo analgetikov in antibiotikov, kar precej olajša blatenje in ublaži sekundarno vnetje, fistul pa ne odpravi¹. Bolj ciljano je kirurško zdravljenje z izrezovanjem nekrotičnega tkiva in stimulacijo sekundarnega celjenja, kar lahko vodi v inkontinenco ter nastanek stenoze anusa, recidive pa so kljub temu pogoste. Zato se zanj v zadnjem času ne odločamo, razen ko so fistule odporne na medikamentozno zdravljenje ter ko komunicirajo s paranalnimi vrečkami in je le-te indicirano odstraniti skupaj z lezijami. Priporočamo tudi visoko amputacijo repa^1-4 in kastracijo moških živali. 

Medikamentozno zdravljenje, ki je trenutna metoda izbora, vključuje imunosupresivna zdravila: prednizon³, ciklosporin^4,5 ter azatioprin in metronidazol sistemsko⁶ ali takrolimus topikalno⁷. Najuspešnejše je zdravljenje s ciklosporinom v odmerku 5 mg/kg (peroralno (PO) na 12 ur)⁵, ki pa ga zaradi cene zdravila pogosto kombinirajo s ketokonazolom^2,8. Ta kot inhibitor citokroma P450 upočasni presnovo ciklosporina in s tem zniža uporabljen odmerek ter stroške zdravljenja. Odmerek ketokonazola je v tem primeru 10 mg/kg PO na 24 ur, ciklosporina pa 1 mg/kg na 12 ur. Ker pa v Sloveniji in sosednjih državah ketokonazol nima več veljavnega dovoljenja za promet in je zaradi tega nedostopen, ga zaradi podobnega metabolizma lahko nadomestimo z itrakonazolom. Tekom zdravljenja, ki praviloma traja 16 tednov, je zaradi možnega pojava neželenih učinkov potreben stalen nadzor kliničnega stanja pacienta ter koncentracije ciklosporina v krvi. Klinični znaki se izboljšajo že po enem tednu zdravljenja, po 8 tednih je klinično stanje 80 – 90 % boljše. Na kliniki za kirurgijo in male živali Veterinarske fakultete trenutno poteka klinična študija zdravljenja perianalnih fistul pri nemških ovčarjih z omenjeno kombinacijo zdravil. Ta se je zaenkrat izkazala kot uspešna ter s stališča stranskih učinkov in stroškov sprejemljiva, zato vabimo lastnike morebitnih pacientov k aktivni vključitvi v študijo, veterinarjem pa smo na voljo za dodatna pojasnila. 

 

Prispevek je informativne narave. V primeru težav z živaljo nujno kontaktirajte veterinarja.

Besedilo: doc. dr. Tanja Plavec, dr. vet. med.

Fotografije: doc. dr. Tanja Plavec, dr. vet. med. in Arhiv KKMŽ

Originalni članek si lahko preberete tudi na spletni strani vet-magazin.si.

 

Reference: