Laparoskopske/videoendoskopske operacije so v primerjavi s standardnimi manj boleče in omogočajo hitrejše okrevanje, dodatno pa še manj vnetij in infekcij ran ter boljšo vizualizacijo tkiv. Primerjava laparoskopske in standardne metode ovariohisterektomije je pokazala, da so laparoskopski posegi signifikantno daljši (120 vs. 69 minut), se izkazujejo z manjšo bolečino, manjšo kirurško travmo, in več komplikacijami ter so uspešni in varni pri psicah težjih od deset kilogramov. Ampak, če govorimo o elektivni sterilizaciji, pri večini živali (predvsem gre tu za mlade, zdrave živali), odstranimo samo jajčnike. Velikost rane je odvisna od velikosti živali in delno tudi od pasme, saj imajo nekatere globokoprsne pasme kratke oporke, ki včasih narekujejo težavnost posega in s tem tudi lahko dolžino rane (= invazivnost posega). Tako je pri manjših psicah dolžina rane podobna rani pri laparoskopskih posegih in v zvezi s tem tudi pooperativna bolečina. Zato velja v teh primerih morda prednost dati hitrejši standardni tehniki.
Ravno pri takih psicah, lažjih od deset kilogramov, so primerjali pooperativno aktivnost po standardni oziroma laparoskopski ovariektomiji in tudi tukaj je ta bila v prid laparoskopskim posegom; precej na račun velikosti rane, ki je bila pri standardni metodi dolga 5,2 cm (4,5 – 5,8 cm), pri laparoskopski je bila pa ena dolga 4,2 mm (3,8 – 5,6 mm), druga pa 9 mm (7,2 – 11,3 mm). Laparoskopski posegi so v povprečju trajali dlje, to je 30 min (24 – 48 min) vs 21 minut (20 – 37 min).
Pri mačkah se laparoskopski posegi opravljajo bistveno redkeje. Raziskovalci so tudi dokazali, da so laparoskopske sterilizacije izvedljive tudi pri mačkah, trajanje posega je tudi pri njih daljše kot pri standardni metodi, komplikacije so redke, bolečina po posegu pa manjša.
Prispevek je bil objavljen v Zborniku referatov 29. simpozija o aktualnih boleznih malih živali, Portorož, 2016.
