zastrupitev psa in mačke
Pogosta vprašanja

Zastrupitev psa ali mačke – kako ukrepamo?

Alenka Seliškar, 21. januarja, 2015

Večino primerov, pri katerih sumimo na zastrupitev psa ali mačke ter predoziranje zdravil, lahko uspešno zdravimo. Upoštevati je potrebno splošna načela za zdravljenje in dekontaminacijo pri zastrupitvah. Od lastnika poskušamo pridobiti čim bolj natančne podatke o morebitni strupeni snovi, času in količini zaužite učinkovine, kliničnih znakih ter morebitnih boleznih in zdravilih, ki jih žival jemlje oziroma jih je jemala pred zastrupitvijo. Pri pregledu živali se osredotočimo predvsem na delovanje srca in ožilja, dihal in osrednjega živčevja. Kadar je lastnik priča zaužitju strupene učinkovine ali nam prinese ovojnino ali pakiranje strupa ali zdravila, s katerim je predoziral žival, čim prej apliciramo protistrup, če seveda obstaja. V večini primerov lastnik ne ve točno, s katero učinkovino se je žival zastrupila, zato imata pri okrevanju živali pomembno vlogo dekontaminacija in podporna terapija.

Dekontaminacija

Oči

Strupene snovi, vnešene v oko, lahko poškodujejo roženico, očesne veznice ali druge zunanje strukture očesa in povzročijo lokalni vnetni proces ali trajno poškodbo roženice ter v najslabšem primeru oslepijo žival. Lastnik naj čim prej prične z obilnim izpiranjem kontaminiranega očesa s tekočo mlačno vodo, fiziološko raztopino ali destilirano vodo. Tekočine za izpiranje kontaktnih leč niso primerne za dekontaminacijo oči, ker vsebujejo snovi, ki lahko dodatno vzdražijo oko. Lastnik naj izpira oko, če je le mogoče, 20 do 30 minut in sicer v smeri od notranjega proti zunanjemu očesnemu kotu, s čimer prepreči zatekanje kontaminirane tekočine v drugo oko. Po dekontaminaciji naj žival čim prej odpelje na pregled k veterinarju.

Koža

Izpostavljenost kože strupenim snovem ima lahko lokalni (npr. vzdraženost kože in alergijski dermatitis) ali sistemski učinek zaradi absorpcije. Lipofilne snovi ali snovi, ki vsebujejo surfaktante, se bistveno lažje absorbirajo v primerjavi z vodotopnimi snovmi. Kožo dekontaminiramo s tuširanjem ali kopanjem živali z mlačno vodo z dodatkom detergenta za pomivanje posode (ne pretiravamo s količino detergenta!). Ne uporabljamo detergentov za strojno pomivanje posode, pralnih praškov in insekticidnih šamponov za živali. Pri kopanju pazimo, da tekočina ne pride živali v oči ali usta oziroma, da je ne liže. Postopek večkrat ponovimo, saj z enkratnim kopanjem običajno ne odstranimo strupene snovi. Žival na koncu temeljito speremo oziroma stuširamo z mlačno vodo. Ne uporabljamo vroče vode, ker zveča prepustnost kože in omogoči boljšo in hitrejšo absorpcijo strupene snovi. Po kopanju žival temeljito zbrišemo in osušimo, pazimo, da se ne podhladi. Pri kopanju živali obvezno uporabljamo gumijaste zaščitne rokavice.

Prebavila

Dekontaminacija prebavil temelji na praznjenju želodca (bruhanje, izpiranje želodca ali gastrična lavaža) in aplikaciji zdravil (medicinsko oglje), ki vežejo ostanke strupenih snovi  in snovi, ki pospešijo izločanje strupenih snovi. Bruhanje izzovemo lokalno z vzdraženjem želodca ali centralno z vzdraženjem centra za bruhanje. Z emetiki dosežemo želeni učinek le največ eno do dve uri po zaužitju strupene snovi, poleg tega živali praviloma izbruhajo le del želodčne vsebine, zato samo z bruhanjem ne smemo zaključiti zdravljenja. Indukcija bruhanja je kontraindicirana pri zaužitju naftnih destilatov, kislin in lugov zaradi nevarnosti aspiracije in kemičnih poškodb sluznice požiralnika. Bruhanja ne poskušamo izzvati pri živalih z moteno zavestjo ali pri živalih, ki imajo krče (nevarnost aspiracije), pri živalih, ki že bruhajo in pri živalih z določenimi boleznimi oziroma bolezenskimi stanji (srčno popuščanje, epilepsija, vsaj teden do 10 dni po kirurških posegih v trebušni votlini). Bruhanja NE poskušamo izzvati z detergenti za pomivanje posode, z raztopino kuhinjske soli ali z mehaničnim draženjem žrela.

Bruhanje izzovemo z naslednjimi učinkovinami:

  • apomorfin je sintetični opiat, ki že nekaj minut po intravenski aplikaciji izzove bruhanje. Namesto apomorfina lahko uporabimo morfij, vendar je manj učinkovit. Obe zdravili spadata med kontrolirane snovi, zato ju lahko aplicira le veterinar. Uporabljamo ju le pri psih. Morebitne neželene učinke morfija in apomorfina (dolgotrajno bruhanje, nemir, zavor osrednjega živčevja) lahko anatgoniziramo z opioidnim antagonistom naloksonom.
  • ksilazin je sedativ, ki spada med agoniste adrenoceptorjev α2. Z njim izzovemo bruhanje. Neželeni učinki so sedacija, aritmije, bradikardija in mišični tremor. Po uspešno izzvanem bruhanju učinke ksilazina antagoniziramo z atipamezolom. Ksilazin je zelo nezanesljiv emetik pri psih, zato ga večinoma uporabljamo le pri mačkah. Zdravilo lahko aplicira le veterinar.

    Gastrična lavaža ali izpiranje želodca je indicirano, kadar z emetiki ne dosežemo želenega učinka, kadar je bruhanje kontraindicirano ali kadar je nujna čimprejšnja aplikacija medicinskega oglja. Izpiranje želodca je kontraindicirano pri zaužitju korozivnih snovi in pri zvečanem tveganju za krvavitve iz prebavil ali perforacije prebavil zaradi hkratne patologije ali nedavnega kirurškega posega. Učinek je, podobno kot pri bruhanju, odvisen od časa, ki je minil od zaužitja strupene snovi. Želodec izpiramo v splošni anesteziji, žival pa mora biti obvezno intubirana z endotrahealnim tubusom z mešičkom, ki prepreči zatekanje tekočine v sapnik. Najpogostejši zaplet izpiranja želodca je aspiracijska pljučnica, mogoče so tudi mehanične poškodbe žrela in požiralnika zaradi sondiranja.

    Aktivno/medicinsko oglje je adsorbens, ki veže nase strupene snovi in s tem zmanjša njihovo biorazpoložljivost. Aktivno oglje ni učinkovito pri zastrupitvah z alkoholom, železovim sulfatom, jedkimi lugi, nitrati, naftnimi destilati in mineralnimi kislinami. Ker se številni drugi strupi dobro vežejo na aktivno oglje, ga je indicirano aplicirati tudi pri zastrupitvah z neznanimi strupi. Odmerek je 1 do 4 g/kg, lahko ga mešamo z vodo ali z majhno količino hrane. Mineralna olja, mleko in sladoled zmanjšajo adsorpcijsko sposobnost aktivnega oglja. Najboljši učinek dosežemo do eno uro po zaužitju strupa. Pri učinkovinah z enterohepatičnim kroženjem ali pri učinkovinah, ki prehajajo v prebavila iz sistemske cirkulacije, je smiselna večkratna aplikacija aktivnega oglja (na 4 do 8 ur, več dni zapored). Večkratna aplikacija aktivnega oglja pri ljudeh znatno zmanjša serumski razpolovni čas nekaterih zdravil kot so teofilin, fenobarbital, digitoksin in antidepresivi. Najpogostejši neželeni učinek aktivnega oglja je bruhanje, zlasti če ga apliciramo v večji količini. Aplikacija aktivnega oglja v sapnik (po nesreči) zveča prepustnost pljučnega žilja in povzroči pljučni edem.

    Pospeševanje izločanja strupov

    Izločanje strupov lahko pospešimo s forsirano diurezo, ionskimi lovilci, hemodializo in hemoperfuzijo. V veterinarski medicini se uporablja forsirana diureza z intravensko aplikacijo velikih količin kristaloidnih infuzijskih raztopin, ki je primerna za pospešeno izločanje toksinov, ki se primarno izločajo preko ledvic. Pri tem obstaja tveganje za volumsko preobremenitev organizma in nastanek pljučnega in možganskega edema, zato to metodo uporabljamo le, kadar je specifično indicirana.

    Literatura

    Campbell A, Chapman M, eds. Handbook of poisoning in dogs and cats. Oxford.  Blackwell Science Ltd, 2000.
    Silverstein DC, Hopper K, eds. Small animal critical care medicine. St Louis, Missouri. Saunders Elsevier, 2009. Part VIII Intoxications, pp. 326-409.

    Prispevek je informativne narave. V primeru težav z živaljo nujno kontaktirajte veterinarja!

    Nadaljujte z branjem