Nujna stanja v veterinarski stomatologiji so stanja, pri katerih je hitra veterinarska-stomatološka oskrba ključna za ugoden razplet in kakovost življenja naših živali.
Zlom zoba
Zlom zoba spada med najpogostejša bolezenska stanja v veterinarski stomatologiji. Večinoma gre za starejše zlome krone zoba, ki jih lastniki sicer opazijo, ne morejo pa časovno opredeliti trenutka poškodbe. Taka stanja niso nujna, vendar je potrebno zlomljen zob pregledati in ustrezno zdraviti. V kolikor živali kažejo znake bolečine (značilne vedenjske spremembe ob uporabi ustne votline in zob pri hranjenju ali igri), jim je treba zagotoviti ustrezno protibolečinsko zdravljenje.
Slika 1: Kompliciran zlom krone zoba pri psu
Zlom zoba predstavlja nujno stanje, če je zaradi sveže poškodbe izpostavljena zobna pulpa (gre za t.i kompliciran zlom) ter želimo zob ohraniti živ. V tem primeru je možno opraviti poseg t.i. vitalne pulpektomije. Postopek je potrebno opraviti znotraj 48 ur po poškodbi zoba (zlasti pri odraslih psih), ko je vnetje zobne pulpe še omejeno. V tem primeru je poseg uspešen in zob ostane živ v približno 80% primerov. Postopek vitalne pulpektomije, izveden v daljšem časovnem intervalu kot 48 ur, je povezan z veliko nižjo stopnjo uspeha. Podatkov o uspehu takšnega zdravljenja pri mačkah zaenkrat ni. Zobe, zdravljenje z vitalno pulpektomijo, je nujno čez 3 – 6 mesecev rentgensko slikati, da se preveri uspešnost posega.
Slika 2: Rentgenska slika zoba po opravljeni vitalni pulpektomiji
Zlomljen zob je mogoče ohraniti, tudi če je od poškodbe minilo več kot 48 ur. V takem primeru se odločimo za zdravljenje koreninskega kanala zoba. Po tem zob ni več vitalen, prepreči pa se morebitno okužbo le tega. Uspeh omenjenega posega ni neposredno povezan s hitrostjo njegove izvedbe, zato ga ne uvrščamo med nujna stanja.
Avulzija in luksacija zoba
Avulzija zoba predstavlja stanje, ko zob v celoti izpade iz svojega normalnega anatomskega položaja – alveole oziroma zobne jamice. V primeru luksacije zob sicer ostane v zobni jamici, vendar je premaknjen iz svojega prvotnega položaja (največkrat na stran, t.i. lateralna luksacija). Takšne poškodbe so posledica travme različnega izvora. Zob sam ni poškodovan, pride pa do potrganja pozobnice in nemalokrat tudi do zloma kosti zobne jamice. Najpogosteje prizadeti zobje so sekalci ter grabilci pri psih.
Slika 3: Lateralna luksacija zoba pri psu
Če želimo poškodovan zob ohraniti, je potrebno hitro ukrepanje (znotraj 1 – 3 ur po poškodbi). Stopnja uspeha tako imenovane repozicije oz. reimplantacije zoba je močno odvisno od hitrosti njene izvedbe. V primeru avulzije je odpadli zob potrebno shraniti v primernem mediju (hladno kravje mleko, solna raztopina, …). Zaradi preprečitve dodatnih poškodb tkiv zoba ne smemo prijemati za njegovo korenino.
V splošni anesteziji je poškodovani zob potrebno ponovno mehansko umestiti v njegov prvoten položaj ter zašiti poškodovana mehka tkiva. Da zob ostane v željenem položaju, je potrebno namestiti posebno opornico, ki jo mora žival nositi 3 – 6 tednov. Naknadno je potrebno tudi zdravljenje koreninskega kanala tako poškodovanih zob, saj zaradi obsežnosti poškodb ti zobje odmrejo.
V kolikor se odločimo, da prizadetega zoba ne želimo ohraniti ter ga bomo odstranili, je potrebno živali takoj zagotoviti ustrezno protibolečinsko zdravljenje, poseg pa opravimo čim prej.
Zlomi kosti obraznega dela glave
Zlomi obraznih kosti pri živalih so lahko posledica travme različnega izvora (udarec motornega vozila, padec iz višine, ugriz druge živali, brca, …) ali predhodno prisotnega bolezenskega stanja, ki prizadene kost (rakave bolezni, zelo napredovala parodontalna bolezen,..).
Lastniki velikokrat niso prisotni v trenutku poškodbe, sploh pri mačkah. Pri živali s poškodbami obraznih kosti pa opazijo krvavitev iz gobca ali nosu, otekline, nesimetričnost obraza, nepravilen ugriz, nezmožnost zapiranja gobca in jemanja hrane, povečano slinjenje ter znake bolečine.
Pri tako obsežnih poškodbah je seveda potrebno nujno poiskati veterinarsko pomoč in oskrbo. Prizadeto žival moramo vedno najprej stabilizirati ter ji zagotoviti ustrezno protibolečinsko zdravljenje. Nikakor ne smemo hiteti z invazivnimi diagnostičnimi ali terapevtskimi postopki, dokler žival ni dovolj stabilna za splošno anestezijo.
Končno diagnozo postavimo z natančnim pregledom živali v splošni anesteziji ter z uporabo metod slikovne diagnostike (po navadi je nujna računalniška tomografija (CT)).
Zdravljenje je odvisno od obsega poškodb, zajema pa lahko kirurško zbližanje poškodovanih mehkih tkiv, utrditev zlomljenih kosti na različne načine ali celo zgolj z nagobčnikom – slednje je primarna opcija zdravljenja pri mladičih, ali odstranitev zlomljenih delov čeljusti. Ob načrtovanju rekonstrukcije poškodovanih tkiv moramo vedno imeti v mislih funkcionalnost ugriza živali.
Slika 4 : Več zlomov obraznih kosti, vidnih po opravljeni CT preiskavi
Slika 5: 3D prikaz zloma zgornje čeljusti
Nezmožnost zapiranja ali odpiranja gobca
Različni patološki procesi lahko vodijo v nezmožnost odpiranja ali zapiranja gobca. Pojavijo se večinoma v ali okrog čeljustnega sklepa, lahko pa tudi v žvekalni mišičnini, zaočesju, slinskih žlezah ali živcih obraza. Zaradi velikega vpliva na kakovost življenja, je potrebo hitro poiskati veterinarsko pomoč. Postavitev diagnoze in uspešno zdravljenje praviloma zahtevata uporabo slikovne diagnostike, predvsem računalniške tomografije (CT).
Avulzija ustnice in raztrganine mehkih tkiv
Avulzija ustnice je stanje, pri katerem se ustnica skupaj s pripadajočimi mehkimi tkivi odlušči od spodaj ležeče kosti. Največkrat je posledica udarca motornega vozila ali ugriza večje živali. Ta poškodba pogosto ni edina poškodba obrazne regije, zato je potreben natančen pregled in dodatna diagnostika. Stanje je nujno, saj želimo poškodovana mehka tkiva čimprej očistiti in zbližati. Tako omogočimo karseda nekomplicirano celjenje, a je odpiranje takih ran kljub temu precej pogosto.
Raztrganine mehkih tkiv (npr. jezika ali ustnic) so posledica raznih poškodb, lahko se pojavijo tudi ob epileptičnem napadu. Hitra kirurška sanacija takih poškodb ugodno vpliva na celjenje ter zmanjšuje možnost slabega celjenja.
Slika 6: Separacija simfize z avulzijo spodnje ustnice pri mladi mački
Opekline
Opekline so lahko posledica zaužitja vročih ali kavstičnih snovi ali udara elektrike. Običajno si živali tako poškodujejo ustnice, sluznico ustne votline, jezik ter nebo. Zaradi obsežnosti poškodb in ogroženosti splošnega stanja živali, je potrebno karseda hitro poiskati veterinarsko pomoč. Vedno je najprej potrebno živali stabilizirati, opekline se zdravi konzervativno.
Krvavitev
Krvavitev iz ustne votline je lahko posledica poškodb različnih tkiv, ki nastanejo ob grizenju ali igri z ostrimi/špičastimi predmeti (pogost primer je igra z lesenimi palicami). Krvavitev je lahko tudi posledica zelo napredovale izgube obzobnih tkiv (parodontitis) ali različnih tumorjev ustne votline. Kadar opazimo krvavitev iz ustne votline živali, je potrebno hitro poiskati veterinarsko pomoč. V primeru obsežnejših poškodb ter izgube krvi gre za resno ali celo življenje ogrožajoče stanje.
Dihalna stiska
Živali v dihalni stiski potrebujejo takojšnjo veterinarsko oskrbo. Do dihalne stiske lahko privedejo številna bolezenska stanja, ki pa redkeje izvirajo neposredno iz ustne votline.
Do dihalne stiske lahko pride na primer ob nastanku sialocele. To je nabiranja sline v tkivu, zlasti na vratu, v žrelu ali pod jezikom. Pri tem lahko nastane obsežna oteklina, ki mehansko prepreči pretok zraka. Dihalna stiska se lahko pojavi tudi kot posledica oteklin zaradi pika različnih insektov, zaradi nastanka hematomov (podplutb) ob poškodbah ali razraslih novotvorb v gobcu, maksilofacialni in vratni regiji.
Literatura
- Soukup J. Traumatic dentoalveolar injuries. In: Lobprise HB, Dodd JR, eds. Wiggs’s veterinary dentistry: principles and practice, 2nd ed. Wiley & Sons, Hoboken, 2019: pp. 109-130
- Taney K, Smithson C. Oral surgery – Fracture and Trauma Repair In: Lobprise HB, Dodd JR, eds. Wiggs’s veterinary dentistry: principles and practice, 2nd ed. Wiley & Sons, Hoboken, 2019: pp. 109-130
- Reiter AM. Commonly encountered dental and oral pathologies. In: Reiter AM, Gracis M, eds. BSAVA Manual of Canine and Feline Dentistry and Oral Surgery, 4th ed. BSAVA, Gloucester, 2018: pp. 89-118
- Reiter AM, Gracis M. Management of dental and oral trauma. In: Reiter AM, Gracis M, eds. BSAVA Manual of Canine and Feline Dentistry and Oral Surgery, 4th ed. BSAVA, Gloucester, 2018: pp. 196-244
- Boudrieau RJ, Arzi B, Verstraete FJM. Principles of maxillofacial trauma repair. In: Verstraete FJM, Lommer M, Arzi B, eds. Oral and maxillofacial surgery in dogs and cats. 2nd ed. Elsevier, St. Louis, 2020: pp. 668 – 689
- Arzi B, Lantz GC. Temporomandibular joint dysplaisa. In: Verstraete FJM, Lommer M, Arzi B, eds. Oral and maxillofacial surgery in dogs and cats. 2nd ed. Elsevier, St. Louis, 2020: pp. 929-948
- Anderson GM. Soft tissues of the oral cavity. In: Johnston SA, Tobias KM, eds. Veterinary Surgery: Small Animal Expert Consult, 2nd ed. Elsevier, St. Louis, 2018: pp. 1637-1652
- Soltero-Rivera M, Elliott MI, Hast MW, et al. Fracture Limits of Maxillary Fourth Premolar Teeth in Domestic Dogs Under Applied Forces. Front Vet Sci. (2019), 5:339. doi:10.3389/fvets.2018.00339
- Saverino KM, Reiter AM. Clinical Presentation, Causes, Treatment, and Outcome of Lip Avulsion Injuries in Dogs and Cats: 24 Cases (2001-2017). Front Vet Sci. (2018); 5:144. doi: 10.3389/fvets.2018.00144
- Thatcher G. Temporomandibular joint luxation in the cat: Diagnosis and management. Can Vet J. (2017); 58(9):989-993. PMID: 28878426; PMCID: PMC5556478.
