Psi živijo s človekom oziroma pod njegovim nadzorom najdlje od vseh udomačenih živali. Naša skupna zgodovina sega 10.000 let v preteklost in v tem času so imeli psi vrsto različnih nalog in vlog v vsakdanu človeka. Njihova socialna vloga ni domena moderne dobe – že jamske slike kažejo, da se človek ni zanašal na psa zgolj kot na lovca ali čuvaja, ampak je z njim delil ognjišče kot z enakovrednim članom družine. In ravno ta vloga je dandanašnji glavni razlog lastništva psa. V psu ljudje vidimo prijatelja, zaupnika, spremljevalca skozi vsakdan. Nekoga, ki mu lahko poveš vse, pa te nikoli ne izda.
In to je prav. Raziskave potrjujejo pozitivne učinke lastništva psa na duševne, telesne in socialne lastnosti posameznika. Po drugi strani psi ne samo uživajo v človeški družbi, ampak so od nje odvisni. Do tu vse lepo in prav – človek potrebuje psa in pes potrebuje človeka. Težave pa nastopijo, ko človek psa antropomorfizira, mu pripiše lastnosti, ki jih nima ali jih ni sposoben usvojiti in mu predvsem odreče njegovo živalsko naravo ter nagone, ki ga vodijo.
Ko si človek pridobi psa in potem zaradi neznanja, napačnih predstav, napačne izbire pasme ali karakterja živali, pomanjkanja časa ali drugih dejavnikov narobe ravna z njim, je največja žrtev v odnosu pes. Prav tako pa visoko ceno lahko plača tudi človek, v imenu stresa, morda uničenega stanovanja, porušenih odnosov, včasih tudi lastne varnosti, saj se pes lahko brani na njemu lasten način, z ugrizom.
Kako torej poskrbeti, da bo sožitje med človekom in psom res to in ne napet ali uničujoč odnos?
Najprej se moramo zavedati, da je pes žival s svojimi etološkimi značilnostmi, ki še zdaleč niso enake, kot so naše. Če želimo z njim ravnati prav in uživati v njegovi družbi, moramo to živalsko vrsto sprva dobro spoznati. Ne glede na namen, za katerega smo si psa pridobili – za družbo doma in na sprehodih, za šport, lov, varovanje – s potrebami psa, načinom njegovega razmišljanja in komuniciranja, osnovnimi zdravstvenimi zakonitostmi,… se moramo seznaniti, preden psa sprejmemo v svoje gospodinjstvo.
Mišljenje, da bomo že sproti reševali težave, je napačno, saj je pravilen odnos s psom veliko teže popraviti kot zgraditi od samega začetka. Zato bi se moral vsak osveščen bodoči lastnik najprej naučiti osnov življenja s psom – relevantne informacije lahko najde na spletu, v knjigah, v pogovoru z inštruktorji v kinoloških društvih, veterinarjem ali veterinarskim tehnikom,… Razumeti mora tudi, da strošek ne predstavlja zgolj nakup, v kolikor pes ni posvojen, ampak še veliko več kvalitetna prehrana, oprema, preventiva in obiski pri veterinarju, posebej v času bolezni, saj so veterinarske storitve lahko zelo drage.
Tako ‘osnovno izobraževanje’ bi moral opraviti vsak, ki bo prvič postal lastnik psa, ali v primeru, da je s prejšnjim psom imel težave, ki bi se jim s pravilnim pristopom lahko v bodoče izognil. Ker pa to ni zakonsko obvezno, kot npr. pridobitev vozniškega izpita, preden sedeš za volan, lahko strokovnjaki zgolj priporočamo, veterinarji pomagamo z nasveti, ko z mladičkom prvič pridete k nam, oziroma se lastnik odloči za obiskovanje tečajev šolanja psov že v zgodnji dobi, v tako imenovanih pasjih vrtcih ali malih šolah.
O tem, kako se odločiti za pravo izbiro pasme glede na življenjski slog lastnika, pa bomo spregovorili v naslednjem prispevku.
Zadovoljno sobivanje vam želim!
Urša Ravnik
