Ali je anestezija za zobne posege nevarna? Kako naj pripravim psa ali mačko na anestezijo za zobni poseg?
Veterinarska anestezija se je v zadnjih desetletjih zelo razvila in danes omogoča izvajanje posegov tudi pri zelo bolnih živalih. Popolnega zagotovila, da bo vse potekalo brez zapletov, žal ni. Tudi pri zdravih in mladih živalih ne. Anesteziji se ne moremo vedno izogniti, lahko pa poskrbimo, da bo čim bolj varna.
Med vsako anestezijo zavarujemo dihalne poti z vstavitvijo tubusa v sapnik. To nam omogoči dober nadzor nad dihali, hkrati pa preprečuje, da bi žival vdihnila tekočino. Pri zobnih posegih obilno spiramo ustno votlino z vodo, zato je zavarovanje dihalnih poti še toliko bolj pomembno. Če sapnika ne zavarujemo, lahko pride do vdihavanja vode iz ustne votline, posledično pa se razvije t. i. aspiracijska pljučnica – zelo nevaren, življenje ogrožajoč zaplet, ki zahteva intenzivno bolnišnično zdravljenje.
Na naši kliniki je pri anesteziji vsakega pacienta prisoten anestezist, ki nadzoruje vitalne parametre živali in skrbi, da do zapletov ne pride oziroma jih pravočasno reši, če se jim ne moremo izogniti. Med anestezijo spremljamo dihanje, delovanje srca, krvni tlak, telesno temperaturo, koncentracijo vdihanih in izdihanih inhalacijskih anestetikov, reflekse ipd. Vedno težimo k izboljšavam – tako v znanju kot v opremi. Vse operacijske dvorane so opremljene z monitorji za nadzor življenjskih funkcij. Infuzijske tekočine med anestezijo dovajamo s črpalkami, ki omogočajo natančno odmerjanje.
Pred kratkim se je naša klinika opremila tudi z napravo za aktivno ogrevanje pacientov (Bair hugger), s katero v okolico pacienta kontrolirano dovajamo topel zrak. Tak način ogrevanja je zelo učinkovit in varen za pacienta. Drugi načini ogrevanja (električne blazine, termoforji ipd.) lahko povzročijo opekline ali pa so neučinkoviti (v nekaterih primerih lahko tudi kontraproduktivni). Z Bair hugger aparatom lahko natančno reguliramo temperaturo zraka, ki ga dovajamo v okolico pacienta, in z rednim merjenjem telesne temperature pacientov poskrbimo za ravno pravšnje ogrevanje.
Novejše študije odsvetujejo daljši post psov in mačk pred anestezijo. Dovolj je, če post pri odrasli živali traja 4 do 6 ur, vodo pa pustimo živalim do odhoda od doma oziroma do posega. Če je žival naročena na poseg zjutraj, jo prejšnji večer nahranite, preko noči pa hrano umaknite. Če je žival naročena na poseg popoldne, jo nahranite zgodaj zjutraj z manjšim obrokom lahko prebavljive kalorične hrane. Mladiči do 6. meseca starosti naj zadnji obrok lahko prebavljive kalorične hrane zaužijejo do 2 uri pred posegom, vodo pa naj imajo na voljo do posega. To je še posebej pomembno pri miniaturnih pasmah psov, pri katerih lahko daljši post povzroči življenje ogrožajočo hipoglikemijo (znižanje koncentracije glukoze v krvi). Če ima vaša žival poseben režim prehranjevanja ali pridruženo kronično bolezen (npr. sladkorna bolezen), se o dolžini posta pred anestezijo posvetujte z veterinarjem, najbolje z anestezistom.
Priporočamo, da nekaj dni pred posegom opravite preiskave krvi (lahko tudi pri vašem izbranem veterinarju). Če ugotovimo odstopanja od normalnih vrednosti, svetujemo, da se žival pred anestezijo za posege, ki niso življenjsko nujni, najprej ustrezno pripravi – iščemo in zdravimo torej osnovno bolezen. Če je vaša žival kronično bolna (bolezni ledvic, srca, hormonske motnje, epilepsija ipd.), svetujemo, da se pred posegom posvetujete z veterinarjem. Anestezija je bistveno manj nevarna, če je osnovna bolezen ustrezno zdravljena in pod nadzorom.
Žival praviloma odpustimo v domačo oskrbo šele, ko je popolnoma budna. Po prihodu domov ji lahko ponudite vodo in če nima težav s požiranjem, ji lahko ponudite tudi manjši obrok hrane. Če to dobro prenese (ji ni slabo – se ne slini, ne bruha), lahko nadaljujete z običajnim režimom hranjenja. V naprotnem primeru se posvetujte z veterinarjem. Če pošljemo žival domov izjemoma še pod vplivom pomirjeval, se o režimu hranjenja pogovorimo ob odpustu.
Anestezija vpliva na center za uravnavanje telesne temperature, zato se živali po posegu hitreje pregrejejo ali podhladijo. V poletnih mesecih naj po posegu ne bodo na direktnem soncu ali v vročem prostoru, še posebej je nevarna vožnja v neohlajenem, neklimatiziranem avtu. Pozimi priporočamo, da so vsaj na dan, ko so bile v anesteziji, na toplem (v hiši). Če jim pripravite grelna telesa, npr. termofor, jim omogočite, da se lahko odmaknejo od njih.
Ob odpustu živali v domačo oskrbo, vedno dobite pisna navodila o dajanju zdravil in pooperacijski oskrbi. Svetujemo, da jih skrbno preberete in shranite do konca zdravljenja živali.
Anestezija zagotovo prinaša določena tveganja, vendar se jim lahko v veliki meri izognemo s skrbno pripravo in dobro komunikacijo med skrbnikom živali in veterinarjem.
