Hranjenje psov s surovo hrano v zadnjih letih postaja vse bolj popularno. Surova hrana naj bi ugodno vplivala na zdravje psov, izboljšala naj bi videz kožuha, zdravstveno stanje zobovja, zmanjšala pojavnost alergij, ugodno vplivala na potek kroničnih bolezni ter ne nazadnje izboljšala splošno počutje živali.
Med surovo hrano prištevamo vse diete na osnovi surovega mesa, ki vsebujejo nekuhane sestavine. Surova hrana tako vsebuje skeletne mišice, notranje organe in kosti različnih vrst sesalcev, ribe, perutnino ter ne-pasterizirane mlečne izdelke in jajca. Nekatere surove diete vključujejo še surovo sadje in zelenjavo, vendar v majhnih količinah. Surova hrana obstaja v sveži, zamrznjeni ali liofilizirani obliki, največkrat pa gre za obroke, ki jih lastniki psov sami pripravijo. Komercialno pripravljene surove hrane naj bi vsebovale vse potrebne hranilne snovi in naj bi bile v skladu s priporočili za posamezno živalsko vrsto (NRC, 2006). Kljub temu so analize pokazale, da tako komercialne surove hrane kot tudi doma pripravljeni obroki surove hrane pogostokrat vsebujejo preveč ali premalo določenih hranilnih snovi ali pa so te v nepravilnem razmerju.
Zagovorniki surove hrane pogosto kot njeno prednost navajajo boljšo prebavljivost zaradi ohranjenih encimov, ki jih s kuhanjem sicer uničimo. Kljub temu, da večina mačk in psov ne potrebuje eksogenih encimov, so raziskave pokazale, da ti pripomorejo k prebavljivosti le surovih beljakovin, ne pa tudi ostalih hranilnih snovi. Manjša prebavljivost kuhane hrane naj bi bila posledica toplotne obdelave beljakovin in aminokislin. Kljub temu pa se s kuhanjem poveča biološka razpoložljivost beljakovin zaradi razgradnje kolagenskih vlaken in povečane izpostavljenosti prebavnim encimom, hkrati pa s kuhanjem uničimo različne škodljive snovi v hrani.
Ko govorimo o različnih vrstah surove hrane, bodisi komercialne ali pripravljene doma, lahko naredimo nekaj zaključkov. Surova hrana je za pse in mačke zelo okusna in jo radi jedo. V primerjavi s komercialno suho ali mokro hrano, surova vsebuje večje količine beljakovin in maščob ter relativno malo ogljikovih hidratov in vlaknine. Lastniki, ki svojim ljubljenčkom dajejo surovo hrano, se morajo zavedati tveganja, ki jih tak način hranjenja prinaša. Prav tako je potrebno vedeti, da so si surove hrane po kvaliteti med seboj zelo različne in jih je v izogib morebitnim škodljivim posledicam potrebno analizirati ter redno spremljati zdravstveno stanje živali.
Besedilo: Breda Jakovac Strajn, Marjana Grandič
Fotografija: doc. dr. Tanja Plavec, dr. vet. med.
