Članki

Kiropraktika: gibanje je življene

Ksenija Praper, 22. septembra, 2014

Kiropraktika je zelo mlada veja na področju zdravstvenega varstva ljudi in še mlajša, kar se tiče uporabe teh znanj pri živalih. Za začetnika kiropraktike štejemo D.D. Palmerja (1895), ko je na prvem pacientu  Lilard Harvey-u s kiropraktično terapijo odpravil gluhost. 1988 pa šteje kot leto začetkov kiropraktike v veterini. Sharon Willoughby, DVM (doktorica veterinarske medicine), je kasneje končala tudi Palmerjev kolidž za kiropraktiko in si tako pridobila še naslov DC (doktor kiropraktike), skupaj s somišljeniki pa odprla vrata prve kiropraktične ustanove, ki poučuje DVM in DC za delo z živalmi.
 
Kiropraktika je znanost, umetnost in filozofija, ki se ukvarja z zdravjem skozi vzdrževanje pravilnega delovanja živčno-mišično-kostnega sistema brez uporabe zdravil in operativnih posegov. Je manualna terapija, ki se osredotoča na biodinamsko disfunkcijo hrbtenice in njenega vpliva na celoten živčni sistem. Osnova je funkcionalna nevrologija. Kiropraktika je alternativna in komplementarna metoda zdravljenja, ki pa ne nadomešča, temveč dopolnjuje tradicionalno veterinarsko medicino. Kiropraktiko lahko uporabljamo za vse kategorije živali (mlade živali, stare živali, delovne živali, živali v športu in živali v reprodukciji, eksotične živali, ekonomske živali) in za vse živalske vrste ki imajo hrbtenico! Pravilna gibljivost vseh sklepov pogojuje dobro počutje in dobro gibanje živali in nenazadnje njeno zdravje. Mesto dveh sosednjih sklepnih struktur, ki odražata manjšo gibljivost v eni ali več sklepnih ravninah in ima za posledico spremenjeno biodinamiko in nevrofiziologijo imenujemo VSC (Vertebral Subluxation Complex). Taka mesta na hrbtenici kiropraktik  locira. Za sanacijo VSC uporabi kiropraktično »prilagoditev« (adjustment). Kiropraktični sunek (trust) odlikujejo zelo velika hitrost, nizka amplituda in zelo specifična smer. To se dogaja v parafiziološkem prostoru dveh sosednjih sklepnih struktur. Subluksacija je nepravilnost v biodinamskih odnosih v hrbtenici. Nepravilni odnosi sprožajo impulze, ki stimulirajo receptorje v hrbtenici in njenih okoliških tkivih (predvsem v fascijah mišic, v ligamentih in ovojnicah fasetnih sklepov). Impulzi stimulirajo spinalne strukture in aktivirajo neuralne refleksne centre v hrbtenjači ali višje centre, ki pa se na to odzovejo s somato-visceralnim odgovorom tako na simpatičnih kot parasimpatičnih živcih, ali pa somato-somatski odgovor, ki rezultira v mišičnih kontrakcijah. Močno oživčene so vse spinalne strukture, meninge, mišice hrbtenice, sklepne ovojnice fasetnih sklepov in strukture intervertebralnih diskov. Ob spinalni kiropraktični prilagoditvi so sproženi vsi ti refleksi! Vse to pripomore k vzpodbudi prirojene potrebe organizma po vzpostavitvi homeostaze (steče proces samoozdravitve). “Health is the state about which medicine has nothing to say.” (W.H.Auden).
 

Kdaj se odločiti za kiropraktiko?

  • Bolečine, ki jih žival izraža ob dotikanju, ljubkovanju ali dviganju
  • Odpor pri hoji ali težavna hoja po stopnicah (pes, mačka) oziroma pri skakanju
  • Težavno vstajanje, ko žival leži
  • Negativne spremembe v odnosu in vedenju
  • Spremenjeno sedenje psov (sedi kot mladiček, z nogami spodvitimi v stran ali naprej)
  • Spremembe pri hranjenju in iztrebljanju
  • Prestrašen in boleč izraz na obrazu
  • Konstantno lizanje ali žvečenje šapic (psi)
  • Pretirano lizanje-umivanje (mačke)
  • Šepanje ali spremembe v gibanju
  • Spremembe v uspešnosti (agility, obedience, flyball)
  • Ležanje le na eni strani
  • Krajšanje koraka ene ali več nog (velja za vse živalske vrste, ki jih terapiramo)
  • Nedefinirano šepanje (velja za vse živalske vrste, ki jih terapiramo)
  • Rigidnost hrbta pri hoji (hrbet se ne ziba)
 
Zelo dobrodošla pa je kiropraktika kot dopolnilo tradicionalni veterinarski medicini tudi pri raznih internističnih težavah; pri sladkornih bolnikih, ponavljajočih se težavavah z paranalnimi žlezami, pri epilepsiji, inkontinenci, lizanju karpusov ali tarzusov,  vnetju srednjega ušesa, ponavljajočih se vnetjih ušes, preobčutljivosti. Najpogostejši razlog za obisk kiropraktika pa so lokomotorne težave, ki so lahko tudi posledica nekaterih bolezni; displazije, težave s kolenskimi vezmi, pojav hornerjevega sindroma, pojav voblerjevega sindroma, avulzija brahialnega pleksusa, shiatična neuralgija, spondiloza, mišična distrofija,… in nenazadnje pomoč po operacijah za hitrejše celjenje in okrevanje pacientov.
 
Besedilo: Ksenija Praper, dr. vet. med.
 
Nadaljujte z branjem