Težava, s katero se lastniki psov in posledično tudi veterinarji pogosto srečamo, so trave in njihovi deli.
Predstavnike na fotografiji najdemo na vseh travnikih, zelenicah, pločnikih, v mestu in na vasi. Na sprehodih se zataknejo v pasjo dlako, pri malo bolj igrivem sprehodu pa jih lahko psi tudi vdihnejo, požrejo ali jim zaidejo v sluhovode ali pod veke.
Veterinarji jih tako najpogosteje najdemo med prsti, v ušesih in nosu, zatavajo pa lahko tudi daleč po telesu, tudi v pljuča, za oko, v trebušno votlino, kjer se lahko zapičijo v praktično katerikoli organ. Tam največkrat naredijo ognojek ali tujkov granulom, diagnostika je pa naporna, ker se jih s slikovnimi metodami (ultrazvok ali računalniška tomografija) ne vidi vedno. Včasih gre za izjemno tanke in kratke laske, ki jih je tudi s prostim očesom težko zaznati.
Rešitev?
Nanje boste že sami lahko posumili, če psi začnejo nenadoma šepati ali se jim naredi bulica med prsti. Lahko začnejo močno kihati, otresati z ušesi ali se jim začnejo solziti oči in izcedek postaja gnojen. Lahko se pojavi oteklina okrog očesa, oko je izbuljeno. Večje ali manjše otekline se lahko pojavijo kjerkoli na površini telesa. Tujki v notranjosti telesa predstavljajo velik diagnostični izziv, vendar so k sreči precej redkejši.
Zato lahko samo rečemo: previdno na sprehodih in po njih pozorno preglejte svoje kosmatince.
