topolotni udar pri psu
Članki

Poletna vročina in nevarnost toplotnega udara

Nataša Tozon, 17. julija, 2022

Izredno visoke temperature predstavljajo nevarnost toplotnega udara za naše kosmatince. Psi in mačke imajo poleg bolj ali manj gosto poraščenega kožuha še »smolo«, da so znojnice prisotne le na šapah, kar močno zmanjšuje možnost ohlajanja preko kože. Psi se ohlajajo tudi preko jezika in izdihanega zraka. Pri brahicefaličnih pasmah psov, pri katerih je dihanje zmerno do močno oteženo že pri zmernih temperaturah, je nevarnost večja.

Toplotni šok lahko nastane, ko se pri živali temperatura dvigne nad 39,5 °C ali 40,0 °C. Že kratkotrajno ekstremno povišanje telesne temperature lahko vodi do nepopravljivih poškodb glavnih organskih sistemov, nezavesti in pogina.

Kako prepoznamo toplotni udar in kako ukrepamo

V primerih, ko pri živali opazimo pospešeno in oteženo dihanje v vročini ali po aktivnosti, je smiselno preveriti telesno temperaturo. Termometri za merjenje telesne temperature so enaki kot za ljudi, le da pri živalih to vedno merimo rektalno. Termometer vstavimo v zadnjično odprtino tako, da vanjo sega z ožjim delom (1 – 2 cm globoko). V kolikor se temperatura povzpne preko 39,5 °C ali 40,0 °C, je treba žival ohladiti. V domačih okoliščinah je najenostavneje, da blazinice s hladilnim gelom ali hladilne plastične vložke (pingvini) zavijemo v tanjšo krpo in jih namestimo na manj odlakane dele kože, na primer v področje dimelj in pazduh. Žival lahko tudi prekrijemo z brisačo, ki smo jo namočili v mrzli vodi. Obkladke menjavamo pogosto, ko zaznamo, da so se ogreli na sobno temperaturo. Med ohlajanjem preverjamo telesno temperaturo, na približno 10 minut. Z ohlajanjem nehamo, ko dosežemo temperaturo pod 39 °C, vendar moramo žival še vedno opazovati in spremljati temperaturo. V kolikor ta ne upada je najbolje, da se čim prej odpravimo do najbližjega veterinarja. Pred prevozom ne pozabite ohladiti prevoznega sredstva.

Nevarnosti pri vročini in izpostavljenosti soncu

Poletna vročina, predvsem pri psih z gosto podlanko lahko povzroča tudi omejena vnetja kože, kar imenujemo »hot spot«. Koža postane vlažna, pordela in srbeča. Bakterije, ki se nahajajo na njeni površini stanje dodatno poslabšajo. Take spremembe ne potrebujejo antibakterijskega zdravljenja, pač pa ustrezno toaleto. Dlako nad mestom spremembe in v pasu vsaj en do dva centimetra postrižemo, površino kolikor se da temeljito speremo, najbolje s tušem in nežno osušimo. Hkrati preprečimo, da bi si žival prizadeto površino lizala ali praskala, kar lahko dosežemo z obvezo ali zaščitnim ovratnikom. Seveda ni odveč pregled in oskrba pri veterinarju, še posebej, če smo neizkušeni.

V poletnem času pri pacientih, ki potrebujejo posege v splošni anesteziji priporočamo prihode zgodaj zjutraj. Po posegu jih v domačo oskrbo odpuščamo praviloma v večernih urah, z vsakokratnim opozorilom, da so avtomobili ustrezno ohlajeni. Po splošni anesteziji je zmožnost organizma za uravnavanje telesne temperature dodatno okrnjena.

Slabo odlakane površine, predvsem pri živalih s svetlo, nepigmentirano kožo pa je potrebno zaščititi z zaščitnimi kremami proti UV žarčenju. Kreme namenjene ljudem niso primerne za živali, zato se tudi glede izbora zaščitne kreme proti soncu posvetujete z vašim veterinarjem. UV žarčenje je pomemben dejavnik za razvoj t.i. ploščato celičnega karcinoma kože, predvsem pri mačkah, ki se najpogosteje kaže kot slabo celeča razjeda, najpogosteje na koži uhljev in smrčka. Gre za maligni tumor, ki se sprva širi po koži, nemalokrat pa napreduje tudi v bezgavke, kar močno oteži zdravljenje. Če pri svoji živali opazite ranico, ki se ne zaceli v tednu ali dveh je čas, da vašega ljubljenca pregleda strokovnjak, ki bo na osnovi pregleda vzorca tkiva postavil diagnozo in vam svetoval o možnostih zdravljenja.

Najbolj pomembna je preventiva

Živalim omogočimo bivanje v hlajenih in zračnih prostorih in jim zagotovimo zaščito pred neposredno pripeko. Živali nikoli ne puščamo v zaprtih in nehlajenih prostorih, še posebej ne v avtomobilih. Za vse tiste, ki se radi poženejo v vodo, je taka ohladitev seveda dobrodošla. Živali naj imajo na razpolago veliko sveže vode.

Na sprehode jih vodimo zgodaj zjutraj in zvečer, ko so temperature okolja bolj prizanesljive.

Lastniki morate vedno imeti v mislih tudi dejstvo, da so živali na sprehodu precej bliže razgretim površinam mestnih ulic, kjer so temperature vdihanega zraka še višje. Poleg tega je pri hoji po takih površinah tudi precej zmanjšana možnost ohlajanja preko šap. Hoja po razgreti asfaltni ali kamniti podlagi je za živali prav tako lahko težava. V ekstremnih pogojih lahko pride do poškodb blazinic in opeklin. Na sprehod se raje odpravimo na zelene površine, pri čemer ne smemo pozabiti na higieno okolja.

Poskrbimo seveda tudi za ustrezno hidracijo psa ali mačke. Pogosteje kot v času zmernih temperatur ponudimo svežo vodo, s čimer bomo preprečili tudi okužbe, ki se lahko širijo s pitjem oporečnih, stoječih voda.

Članek, ki je bil objavljen v reviji Primorske novice, je za kmz.si uredila Katerina Tomsič.

Nadaljujte z branjem