Fiziološko se porod zgodi, ko se zmanjša delovanje snovi, ki vzdržujejo brejost (progesteron in relaksin) in se poveča delovanje faktorjev, ki večajo/pospešujejo maternično aktivnost (prostaglandin-PGF2α in oksitocin). Pred porodom prične plod, zaradi pomanjkanja prostora, izločati stresni hormon kortizol, kar vodi v pretvorbo progesterona v estrogen in izločanje prostaglandina iz placente. Posledično pade koncentracija serumskega progesterona na manj kot 2 ng/ml (približno 6 nmol/l) 24 ur pred porodom. Padec progesterona povzroči prehoden padec telesne temperature pri večini psic pred porodom, zato se lastnikom svetuje merjenje temperature 2 – 3-krat dnevno zadnja 2 tedna oziroma vsaj zadnji teden pred predvidenim porodom. Temperatura običajno pade za 1,1 – 1,7°C 6 – 18 ur pred porodom, pri majhnih pasmah lahko pade na do 35°C, pri srednjih na do 36°C, pri večjih na do 37°C. Vendar se ta padec ne pojavi pri vseh oziroma ga lahko zgrešimo pri do 20 % psic. V primeru, da do padca temperature pride, je ta običajno zanesljiv znak prihajajočega poroda, kateremu sledijo očitni znaki poroda v času 24 ur po padcu temperature (Johnson, 2009).
Stopnje poroda
Pri psicah poteka porod v treh fazah. V fazi 1 psice delajo gnezdo, so nemirne, neješče, se tresejo in običajno sopejo. V tem času se vrat maternice razširi in odpre; poveča se frekvenca materničnih kontrakcij, njihovo trajanje in moč, kar se navzven ne vidi. Glede na padec temperature in obnašanje psic, faza I traja normalno 6 – 12 ur, lahko pa tudi 36 ur, predvsem pri živčnih psicah ob prvem porodu oz. zunanjih dejavnikov, ki psico motijo pri normalni kotitvi (v tem primeru temperatura ostane nizka). V tej fazi se priporoča psico razgibati in ji omogočiti blatenje in uriniranje. V fazi 2 je krčenje maternice tako močno, da je opazno premikanje celotnega trebuha. Iz vulve najprej zagledamo majhen zelenkast mehur poln tekočine, kateremu sledi iztis mladiča. Temperatura je običajno spet normalna. Ta faza traja 3 – 12 ur, pri redkih pa tudi do 24 ur. Napenjanje psice lahko traja tudi do 4 ure pred rojstvom prvega mladiča, vendar če se psica konstantno močno napenja več kot 30 minut, je potrebno o tem obvestiti veterinarja. Med posameznimi mladiči najpogosteje mine od 30 minut do ene ure, lahko pa tudi do 4 ure (Linde-Forsberg in Eneroth, 2004). Posteljico običajno psica izloči 5-15 min po porodu vsakega mladiča-to je faza 3. Samica pri tem očisti mladiča, pregrizne popkovnico in poje posteljico. Če samici ne uspe očistiti plodovih ovojnic, mora to opraviti lastnik. Tako se torej faza II (porod mladiča) in faza III (izločanje posteljice) izmenjujeta (Johnson, 2009).
Distocija
Distocija ali otežen/težak vaginalni porod se pri psicah pojavlja v 5 – 6 odstotkih vseh brejosti (Johnson, 2009), oziroma le v 2 odstotkih, če izključimo angleške in francoske buldoge ter bostonske terierje (Bergström in sod., 2006). Pri nekaterih pasmah je pojavnost večja, predvsem velja to za brahicefalične pasme psov in pasme z velikimi glavami, distocija pa je pogostejša tudi pri starejših psicah (Johnson, 2009). Pri približno 60 – 80 % distocij je potreben urgenten carski rez (Bergström in sod., 2006; Traas, 2008). Vzroki, ki pripeljejo do pojava distocije so lahko odvisni od ploda (fetalni faktorji) ali od matere (maternalni faktorji) oziroma so kombinacija obeh. Fetalni faktorji vključujejo: napačno postavitev ploda (prečna, medenična lega, kar je vzrok za kar 15% distocij), prevelik plod (legla z majhnim številom plodov – večkrat pri manjših pasmah), hidrocefalus (velika glava), spačke ter generaliziran edem ploda (pogosto pri brahicefaličnih pasmah). Maternalni faktorji vključujejo obstrukcijo zaradi zaceljenih zlomov medenice, tumorjev ali zarastlin nožnice, motenj v okolju in živčnost psice. Primarna odsotnost učinkovitih kontrakcij maternice med porodom (uterina inercija) je najpogostejši maternalni vzrok distocije, prisoten kar v 60% težkih porodov. Pojavlja se pri majhnih leglih, velikih leglih (več kot 8 mladičev), hipokalcemiji, hipoglikemiji, manjših koncentracijah hormona oksitocina in zasuku maternice. Možna je tudi sekundarna uterina inercija, ki se pojavi zaradi metabolnih ali anatomskih (obstruktivnih) vzrokov. Značilno je, da se porod normalno začne, a se normalen potek ustavi zaradi izčrpanja maternice. V tem primeru žival ne odreagira na aplikacijo oksitocina ali mehansko stimulacijo (Fergussonov refleks). Tako primarna kot sekundarna inercija imata najverjetneje genetsko komponento (Smith, 2007; Davidson, 2014).
Kriteriji za distocijo:
- podaljšana brejost, ko je znan datum ovulacije,
- breja psica je 72 dni po parjenju,
- zelen ali črn izcedek iz vagine pred porodom prvega mladiča,
- psica počiva več kot tri ure med posameznimi mladiči,
- psica skoti mrtvega mladiča,
- visoko breja (full-term) psica zgleda bolna in izčrpana (Smith, 2007),
- zgodovina predhodne distocije oziroma znana predispozicija,
- več kot 24 ur po padcu telesne temperature pri visoko breji (full-term) psici,
- psica ne preide iz faze I poroda v fazo II v več kot 12 urah (telesna temperatura, pasaža amnijske tekočine ± vidne abdominalne kontrakcije),
- delno poležen mladič več kot 10-15 minut,
- konstantno, nepojemajoče in neproduktivno napenjanje več kot 20-30 minut,
- porod zgleda zaključen preden je poležano celotno leglo (Johnson, 2009).
Dokazano je, da trajanje poroda vpliva na verjetnost preživetja mladičev. Umrljivost mladičev je nižja (5,8 %), če faza II traja 1 – 4,5 ure in višja, če faza II traja med 5-24 ur (13,7 %), mladiči pa bodo po vsej verjetnosti poginili, če bo faza II daljša od 24 ur. V tem primeru bo prognoza slabša tudi za psico. Izhod je boljši, če je psica zdrava in plodov srčni utrip normalen (>200 udarcev/minuto). Verjetnost preživetja mladičev je zmanjšana, če je plodov pulz pod 160 udarcev/minuto. V tem primeru je potrebno takoj opraviti urgenten carski rez in psičke čim hitreje odstraniti iz maternice (Smith, 2007). Veterinar bo v primeru distocije opravil temeljit splošni in ginekološki pregled psice, pretipal psico in jo ultrazvočno pregledal , s čimer bo določil vitalnost in frekvenco srčnih utripov plodov, morebitne razvojne nepravilnosti ter ustreznost placente. Po potrebi bo opravil tudi rentgensko slikanje, na osnovi katerega bo lahko ocenil število, velikost, lokacijo in vitalnost plodov, velikost medenične odprtine glede na velikost glave plodov, ter morebitne spremembe na področju medenice (zlomi, tumorji). Na podlagi ugotovitev se bo odločil za zdravljenje z zdravili oziroma za kirurški poseg (Pretzer, 2010).
Literatura
- Bergström A, Nødtvedt A, Lagerstedt AS, Egenvall A. Incidence and breed predilection for dystocia and risk factors for cesarean section in a Swedish population of insured dogs. Vet Surg 2006; 35(8): 786-91.
- Davidson AP. Clinical conditions of the bitch and queen. In: Nelson RW, Couto CG, eds. Small animal internal medicine, 5th ed. Elsevier Mosby, St.Louis, 2014: 915-43.
- Johnson CA. False pregnancy, disorders of pregnancy and parturition, and mismating. In: Nelson RW, Couto CG, eds. Small animal internal medicine, 4th ed. Mosby, St.Louis, 2009: 885-910.
- Linde-Forsberg C, Eneroth A. Parturition. In: Simpson GM, England GCW, Harvey M: BSAVA manual of small animal reproduction and neonatology. BSAVA, Gloucester, 2004: 127-42.
- Pretzer SD. Medical management of canine and feline dystocia. Theriogenology 2008; 70: 332-6.
- Root Kustritz MV. Clinical canine and feline reproduction. Wiley and Blackwell, Ames, 2010: 125-8.
- Smith FO. Challenges in small animal parturition—Timing elective and emergency cesarian sections. Theriogenology 2007; 68: 348–53.
- Traas AM. Surgical management of canine and feline dystocia. Theriogenology 2008; 70: 337-42.
Besedilo: doc. dr. Tanja Plavec, dr. vet. med., asist. dr. Maja Zakošek Pipan, dr. vet. med.
Fotografija: Tanja Plavec
Originalni članek si lahko preberete tudi v reviji Kinolog 2015, letn. 43, št. 5, str. 41-42.
