Pri ljudeh so različne oblike demence (nevrodegenerativne bolezni) v velikem porastu, predvsem zaradi staranja prebivalstva, ki je največji dejavnik tveganja za pojav nevrodegenerativnih sprememb. Ob vedno daljši življenjski dobi in boljši veterinarski oskrbi pasjih pacientov se ugotavlja, da se tudi pri psih pojavlja bolezen pešanja možganske funkcije, imenovana kognitivna disfunkcija psov. Bolezen ima precej podobnosti z alzheimerjevo boleznijo pri ljudeh in prizadene kar 60 % starejših psov. Prizadeti psi so navadno starejši od 8 let, najočitnejši znaki sindroma kognitivne disfunkcije pa so izguba spomina, slab oziroma popolnoma izgubljen občutek za orientacijo, spremembe v vedenju in zmedenost. Pri posameznih psih se spremembe različno manifestirajo: psi ne znajo več hoditi po stopnicah, postanejo anksiozni, prestrašeni, ne spoznajo lastnika, večkrat se zagozdijo, ponoči ne spijo ali pa se nenehno zbujajo in budijo lastnika, lahko postanejo agresivni ali apatični, težko nadzorujejo izločanje telesnih tekočin in nemalokrat spremenijo tudi navade prehranjevanja.
Na Veterinarski fakulteti v Ljubljani poteka raziskovalni projekt, v okviru katerega bomo razvijali nove diagnostične postopke, ki bi omogočili bolj natančno in zgodnejše odkrivanje kognitivne motnje psov. Poleg tega želimo preizkusiti tudi nekatere nove oblike zdravljenja pri teh pacientih. Učinkovitih zdravil za kognitivno disfunkcijo na žalost trenutno namreč ni, lahko pa z nekaterimi lajšamo posledice bolezni. Znano je, da v možganih bolnikov z alzheimerjevo boleznijo v večji meri propadejo tiste živčne celice, ki uporabljajo za prenos informacij acetilholin. Zdravila, ki vsebujejo zaviralce acetilholinesteraze, zmanjšajo delovanje encima, ki razgrajuje acetilholin, zato se poveča količina razpoložljivega acetilholina v možganih. S tem lahko zadržimo napredovanje bolezni za 6 do 12 mesecev, lahko pa dosežemo tudi začasno izboljšanje. Zdravljenje priporočajo zlasti pri začetnih in srednje napredujočih oblikah bolezni.
V sodelovanju s Fakulteto za farmacijo (Univerza v Ljubljani) bomo preverili učinkovitost novega zdravila, zaviralca butirilholin esteraze, za zdravljenje kognitivne motnje pri psih. To je zdravilo, ki je že prestalo predklinična testiranja pri miših in se je izkazalo za izredno učinkovito.
V raziskavo želimo vključiti pse, starejše od osmih let, ki glede na izpolnjen vprašalnik, testiranje in diagnostične teste (klinični znaki kognitivne motnje brez sočasnih sistemskih kroničnih bolezni in/ali drugih bolezni centralnega živčnega sistema), kažejo znake značilne za nevrodegenerativne bolezni. Če torej opažate, da se vedenje vašega psa spreminja, da postaja drugačen, se pogosteje odmika in je odsoten, vas ne pozdravi z mahanjem repa, ko pridete domov ali pa pogosteje laja, se boji predmetov in ljudi, ki jih je poznal, ko ga peljete na sprehod čaka na izstop iz stanovanja ob napačnih vratih ali pa nenadoma spremeni ritem spanja vas prosimo, da nam to sporočite po elektronski pošti na naslov maja.zakosekpipan@vf.uni-lj.si, darja.pavlin@vf.uni-lj.si ali gregor.majdic@vf.uni-lj.si. Z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja in vas povabili k sodelovanju v naši raziskavi, če se bo izkazalo, da je vaš pes primeren kandidat. V zameno za vaše sodelovanje vam nudimo tudi nekaj ugodnosti.
Prav tako bi radi prosili tudi vas veterinarje, da nam pomagate pri iskanju primernih pacientov in nas kontaktirate v primeru, da imate pse s kognitivno disfunkcijo, njihovi lastniki pa so pripravljeni sodelovati v naši raziskavi.
Za vašo pripravljenost za sodelovanje in pomoč se vam vnaprej najlepše zahvaljujemo!
