Občutki veterinarja, da je živali potrebno pomagati, nas nemalokrat privedejo tudi do stanja, ko “gremo čez sebe”. Pa pojdimo lepo po vrsti.
Kaj pomeni pustite na kliniki?
To pomeni, da je žival hospitalizirana (ostane na kliniki v hospitalni enoti) zaradi različnih vzrokov.
Morda jo čaka poseg
Morda jo čaka poseg, ki ni enostaven in bo po posegu potrebovala še našo pomoč v obliki zdravil proti bolečinam, posebno nego, morda jo je potrebno postaviti na noge, oskrbovati rane. Naša želja je, da se čim prej vrne v domače okolje in zaživi z vami tako, kot je pred posegom.
Morda se je poškodovala in je potrebovala urgentno oskrbo in operacijo
To niso enostavni pacienti in ti zagotovo ostanejo z nami še nekaj dni, ali kot radi rečemo – dokler niso dovolj stabilni, da jih lahko lastnik doma sam oskrbuje in je izven življenjske nevarnosti.
Morda potrebuje več diagnostičnih postopkov
Morda potrebuje več diagnostičnih postopkov, da bi prišli do prave diagnoze in posledično zdravili vašega psa ali mačko po najnovejših doktrinah sodobne veterinarske medicine.
Morda ste poslani z druge klinike
Morda ste poslani z druge klinike in bi vaš veterinar želel priti do diagnoze, pa sam žal tega ne more storiti. Velik stres za vas kot lastnika in velika odgovornost za nas, da pridemo do diagnoze in vaši živali, v kolikor je mogoče, pomagamo.
Morda je na vrsti cikel kemoterapije
Morda je na vrsti cikel kemoterapije in vaša žival potrebuje dnevno hospitalizacijo (čez dan ostane pri nas) in primerno rokovanje pred, med in po kemoterapiji.
In zaradi vseh naštetih možnih vzrokov zgoraj vas občasno prosimo, da nam žival predate v naše “roke”, da bomo lahko pričeli z zdravljenjem, odvzeli kri, izvedli diagnostični postopek pravilno in najmanj stresno za žival.
Ob tem se zavedamo, da prevzemamo veliko odgovornost in skrb za nekaj, kar vam je v življenju pomembno in neprecenljivo. Zavežemo se, da vam bomo dali odgovore na vsa vaša vprašanja, če bo le mogoče. Zavedamo se, da morda v določenem trenutku vaši živali ne bomo mogli več pomagati.
Da bi vi in vaši bližnji najbolje razumeli in bili obveščeni, kaj se dogaja z vašo živaljo, se dnevno slišimo po telefonu, tudi večkrat. Če le stanje živali omogoča, vas povabimo, da svojega ljubljenčka tudi obiščete v naši hospitalni enoti.
Biti veterinar na kliniki za pse in mačke ni poklic, ampak je način življenja. Čut, ki ga nosimo v sebi, da je živali potrebno pomagati, nas nemalokrat privede tudi do stanja, ko “gremo čez sebe”. In naslednjič si rečemo, da si to ne bomo dopustili. In glej ga zlomka – znova in znova se nam to dogaja. Nemalo kateri odmor se prelevi v razpravo o pacientih, kako bi lahko pomagali, kako bomo razložili lastniku, kaj se dogaja in ali smo res naredili vse, kar je bilo potrebno. Veterinarji ne bi bili tako uspešni, če z nami ne bi delali tehniki. Tudi oni jemljejo svoj poklic kot poslanstvo – pomagati živalim. In seveda naši študentje, ki mnoge ure, tako podnevi kot ponoči, preživijo z nami na kliniki. Skupaj z nami se učijo, negujejo in zdravijo živali.
Tako mi kot tehniki in študentje smo presrečni, ko naši pacienti kliniko zapustijo. Ko jo zapusti pes Fifi, presrečen teče do lastnika in ga celega posuje z mokrimi pozdravi. Ko gre mačka Rita, ponosna kot kraljica, z dvignjeno glavo iz hospitalne kletke v svoj transporter in te pri tem ošvrkne s pogledom, ki ga zmorejo le največje dame.
Zato nam, dragi lastniki živali, nikar ne zamerite, če vas tisti trenutek ne moremo poklicati nazaj. Morda nas kakšen Fifi bolj potrebuje, kot pa da odgovarjamo na vprašanja po telefonu. Morda se pravkar rojevajo mladički in morda se moramo od našega dolgoletnega pacienta posloviti za vedno. To je stres tudi za nas. Nikoli nas ne pušča ravnodušne in verjemite, da nam ni vseeno. Sami smo lastniki živali in tudi od naših ljubljenčkov se moramo kdaj posloviti. Kdaj imamo tudi mi slab dan, saj smo vendarle ljudje s svojimi družinami in težavami. Ampak vedno smo tukaj za vaše živali. Drugače ne znamo, pa čeprav vemo, da smo spet “šli čez sebe”.
