Kako ugotovimo, kakšen pes je pravi zame? Ko se odločamo za psa, si moramo najprej odgovoriti na pomembna vprašanja: zakaj želim psa, kaj bom z njim počel oziroma kaj pričakujem od njega, koliko časa imam zanj, koliko prostora, bo živel izključno v stanovanju ali zunaj, si ga finančno lahko privoščim, kdo bo skrbel zanj, ko bom na dopustu.
Pasma
Naslednje vprašanje pa se nanaša na tip oziroma pasmo. Najpogostejša napaka, ki jo na tem mestu naredi bodoči lastnik je, da si izbere psa na podlagi videza, priljubljenosti pasme ali trenutne mode. V prejšnjem prispevku smo govorili o etoloških značilnostih psa in jih mora lastnik nujno poznati, če želi zdravo sobivati s psom. To so lastnosti, ki jih imajo vsi psi. Nadalje pa so pomembne določene zakonitosti, ki so vezane na specifično pasmo. To so potrebe po gibanju, delu, učne zmogljivosti, odnos do otrok, zahtevnost nege in drugo. Zelo pomembno je, da v zvezi s tem pošteno razmislimo in si ne kupimo psa zgolj zato, ker nam je všeč njegov videz. Prav tako je na tem mestu potreben razmislek o zdravstvenih posebnostih pasme ali možnostih dednih bolezni oziroma predispozicij zanje.
Brahicefalija
Trenutno najbolj pereč vidik dobrobiti psov (in tudi mačk) je brahicefalija. Gre za kratkogobčne pasme, kot so mops, bostonski terier, francoski buldog, perzijska mačka in druge, ki so na račun svojega ekstremnega izgleda izpostavljene hudim zdravstvenim težavam. Predvsem nas veterinarje žalosti dejstvo, da so lastniki prepričani, da je z njihovo živaljo vse v redu, češ saj za francoskega buldoga je pa čisto normalno, da smrči, se hitro zadiha in ne zmore naporov. Zato je osveščanje (bodočih) lastnikov nadvse pomembno – ko jih seznanimo s tem, da njihova žival pravzaprav zelo trpi, se, vsaj nekateri, zamislijo in se naslednjič odločijo za drugačnega psa.
Morda se boste vprašali, zakaj potem taki psi obstajajo. Dokler bo povpraševanje, bo ponudba. Brahicefalični psi so že nekaj časa najbolj priljubljeni (pri nas npr. bostonski terier, francoski buldog, cavalier king Charles španiel) in dokler jih bodo ljudje kupovali, toliko časa jih bodo vzreditelji (zakoniti, še bolj pa nezakoniti) vzrejali. Zato si veterinarji prizadevamo, da bi bila vzreja brahicefalikov prepovedana ali regulirana s standardi, ki bi izničili škodljive učinke brahicefalije.
Telesne značilnosti psa in potrebe po gibanju, zaposlitvi
Pomemben vidik izbire pasme predstavljajo tudi telesne značilnosti psa in potrebe po gibanju in zaposlitvi. Tako si ne moremo npr. kupiti nemške doge zgolj zato, ker je veličastna, prijazna in dobrodušna, hkrati pa živimo v tretjem nadstropju brez dvigala, smo stari 80 let ali nezaposleni. Ali pa mejnega ovčarja, če živimo v mestu, smo v službi 12 ur dnevno in v prostem času radi rešujemo križanke.
Če psu ne zadostimo njegove osnovne potrebe, kar potreba po gibanju je, neizogibno lahko pričakujemo težave. Zato si v primeru, da nimamo veliko časa ali nismo najbolj športen tip človeka, kupimo psa, ki ima manjše potrebe po gibanju. Enako se zgodi, če ne zadostimo pasji potrebi po delu. Če ne bomo s psom hodili na agility, vaje poslušnosti ali se zelo intenzivno ukvarjali z njim doma, si ne kupimo delovne pasme, kot so npr. ovčarji ali lovski psi.
Majhni otroci
Izbira pasme je odvisna tudi od tega ali v gospodinjstvu živijo (majhni) otroci. Za nekatere pasme je znano, da ne marajo otrok in takim se je morda dobro izogniti, čeprav so seveda osebnostne lastnosti vezane tudi na posameznika, ne zgolj na pasmo. Pa vendar srborita čivava ni najprimernejša izbira za družino z dvoletnikom, medtem ko je japonski španjel ravno tako zelo majhen in hkrati nežen in potrpežljiv z otroci.
Dolgočasje
V času epidemije se je marsikdo odločil za psa zato, da si je krajšal čas, brez da bi si odgovoril na zgornja vprašanja. Posledice takega impulzivnega nakupa ali pridobitve psa so lahko katastrofalne za psa, lastnika ali oba. Psi so menjali lastnike, se vračali v zavetišča, bili morda celo uspavani, ker je lastnik videl, da ne zmore odgovornosti lastništva ali preprosto zato, ker se je epidemija končala in je šel nazaj v službo.
Zato moramo res iskreno razmisliti pred nakupom psa in se zanj odločiti samo, če presodimo, da se mu bomo lahko posvetili in zadostili njegovim potrebam. Včasih se zgodi, da zgolj trenutek ni primeren (menjamo službo, živimo v najemniški garsonjeri, pričakujemo otroka,…). Spet drugič smo morda finančno omejeni. Razlogov proti nakupu v nekem obdobju je lahko več, zato je bolje, da počakamo in kupimo psa takrat, ko bo za nas primerneje. Ko ali če so pogoji izpolnjeni, je sobivanje s psom ena lepših izkušenj v življenju. Kdor je živel v lepem sožitju s psom, si težko predstavlja življenje brez njega.
Zato premislite ali imate čas in denar za psa in če ste pripravljeni majčkeno prilagoditi svoje življenje. Razmislite o idealni pasmi, velikosti oz. tipu psa. Vedite, da je neodvisno od pasme, vsak pes poseben in edinstven.
Čim več skupnih dogodivščin vam želim.
Urša Ravnik
