Orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum) je sorodnik pri nas avtohtone in nenevarne vrste navadni dežen (Heracleum sphondylium). Medtem ko domača vrsta ni strupena in je celo zdravilna (mladi listi so dober vir vitamina C, beta karotena in drugih vitaminov, spodbuja prebavo, razkužuje, čistilno vpliva na ožilje, znižuje krvni tlak), je njen eksotični sorodnik zelo strupen. Orjaški dežen izvira iz kavkaškega gorovja, po Evropi in Severni Ameriki pa se je razširil, ker so ga uvažali in sadili na vrtove. Orjaški dežen je več metrov visoka kobulnica – v višino zraste tudi do 5 metrov, vendar lahko cveti že pri višini 1,5 metra in v tem primeru ga lahko zamenjamo z neškodljivim navadnim dežnom, ki dosega višino do 2 metra. Prav zaradi nenavadne velikosti so ga že v 19. stoletju iz jugozahodne Azije prinesli v Evropo in ga začeli gojiti v botaničnih, nato pa tudi v zasebnih vrtovih. Orjaški dežen obilno semeni in se je marsikje po Evropi začel širiti zunaj vrtov. V Sloveniji je še omejen na manjša območja, a mu v zadnjih letih namenjamo veliko pozornosti zaradi škodljivih vplivov na zdravje ljudi. Opisana je še ena strupena vrsta, Heracleum persicum, ki se je razširil po Norveškem.
Orjaški dežen v številnih evropskih državah velja za eno najnevarnejših invazivnih tujerodnih rastlin. V Veliki Britaniji, Nemčiji ter na Češkem rastlina prerašča obsežne površine, iz katerih je praktično ni več mogoče odstraniti. Pred nekaj leti se je pojavil tudi v Sloveniji. Takrat je bilo v medijih nekaj objav v zvezi z njegovo škodljivostjo in možnostjo zatiranja. Ne glede na to, da rastlino sistematično odstranjujejo, se še vedno pojavlja. V Ljubljani te dejavnosti potekajo od leta 2011. V zvezi s to invazivno tujerodno rastlino upoštevajmo naslednje: orjaškega dežna ne gojimo na vrtu in o njegovi nevarnosti poučimo tudi svoje sosede in prijatelje. Naučimo se ga prepoznati in o morebitni najdbi obvestimo Zavod RS za varstvo narave ali lokacijo sporočimo prek spletne aplikacije zbirka.tujerodne-vrste.info. Orjaškega dežna ne odstranjujemo sami, saj gre za nevarno rastlino, ki ima lahko velike vplive na zdravje ljudi.
Rastlinski sok orjaškega dežna vsebuje snovi, ki na koži, ko je ta izpostavljena soncu, povzroči burno alergijsko reakcijo fotodermatitis. Koža pordi, začne srbeti, v dveh dneh se razvijejo boleči mehurji, za njimi pa ostanejo več let opazne škrlatne brazgotine. Če rastlinski sok zaide v oči, povzroči začasno ali trajno slepoto. Nevaren rastlinski sok je v vseh delih rastline in lahko zaide na našo kožo takoj, ko se dotaknemo rastline, še posebej, če prelomimo steblo ali liste. Rastline se zato nikoli ne dotikajmo z golimi rokami!
Opekline na koži rastlina lahko povzroči tudi pri živalih. Pri nas primeri sicer niso opisani, opisani pa so bili na Norveškem. Če opazimo, da je žival prišla v stik s to nevarno rastlino, ji pomagamo tako, da preprečimo izpostavitev soncu. Sok rastline odstranimo (operemo) s kože, pri tem pa se moramo sami zaščititi z rokavicami. Do reakcije na koži namreč pride, ko je koža izpostavljena soncu. Žival odpeljemo k veterinarju. Če so na koži že nastale opekline, je zdravljenje simptomatsko.
Orjaški dežen. (Foto: Terry English, USDA APHIS PPQ, Bugwood.org)
Bolezen z gotovostjo lahko prepoznamo samo, če smo videli, da je bila žival v stiku s to nevarno rastlino. Spremembe na koži namreč niso specifične in spominjajo še na nekatere druge kožne bolezni. Vsekakor moramo na to bolezen pomisliti, kadar se spremembe na koži ne celijo.
Naslovna fotografija: mcvoordieren.nl
