Članki

Spolni ciklus in brejost ter elektiven carski rez pri psicah

Tanja Plavec, 19. maja, 2015

Spolni ciklus pri psicah ureja usklajeno izločanje različnih spolnih hormonov,  kar se odraža v spremembah na notranjih in zunanjih spolnih organih, pa tudi v samem obnašanju psičke.  Omenjeno hormonalno dogajanje  (Slika 1) je potrebno za uspešno dozoritev in oploditev jajčne celice ter pripravo maternice na sprejem zarodka in njegov razvoj. Pri psicah spolni ciklus traja povprečno 7 mesecev (razpon od 4 – 12 mesecev) in je sestavljen iz štirih faz: proestrus (razvoj jajčnih foliklov), estrus (zrela jajčeca se sprostijo v spolni trakt), diestrus (obdobje pod vplivom progesterona pri brejih in nebrejih psicah) in anestrus (obdobje počitka spolnih organov) (Johnson, 2009). 
Slika 1: Normalen spolni ciklus psice, ki prikazuje nivo spolnih hormonov (zeleno: estrogen, modro: LH, rumeno: progesteron) glede na dan ciklusa (x os), dan 0 je dan ovulacije
 
Slika 1: Normalen spolni ciklus psice, ki prikazuje nivo spolnih hormonov (zeleno: estrogen, modro: LH, rumeno: progesteron) glede na dan ciklusa (x os), dan 0 je dan ovulacije
 

Normalen spolni ciklus pri psicah

Proestrus se začne, ko se pri samicah pojavi otečena vulva in krvavkast izcedek iz nožnice. V tem času lahko psice postanejo nemirne in neposlušne ter začnejo markirati (Jeffcoate, 2004).  Ta faza v povprečju traja 9 dni (razpon 3-17 dni). V tem času samica privlači samce, vendar še ne dovoli zaskoka. V fazi estrusa samica dovoli zaskok, ob prisotnosti samca ima noge trdno na tleh in rep pomaknjen vstran. Vulva je v tem obdobju manj otekla, izcedek pa običajno manj krvav. Tudi estrus traja v povprečju 9 dni (razpon 3-21 dni).  V tem obodobju pride do ovulacije jajčnih celic, jajčeca pa postanejo sposobna oploditve šele po 2-3 dnevnem dozorevanju v jajcevodih (Johnson, 2009). Ker se tipični vedenjski znaki lahko pojavijo že 6 dni prej oz. šele 4 dni po ovulaciji, obnašanje psic (ter kdaj dovoli zaskok) ni zanesljiv pokazatelj ovulacije in primernega časa paritve. V času diestrusa izvenijo do tedaj vidni znaki gonitve in psička zaskoka ne dovoli več. To obdobje, v katerem hormonsko prevladuje vpliv progesterona, traja približno dva meseca in se zaključi s padcem progesterona na izhodiščno vrednost (Jeffcoate, 2004). Takrat se začne anestrus, katerega trajanje je precej variabilno. Povprečno traja 4,5 meseca, neodvisno od brejosti in dojenja. Navzven je to obdobje počitka spolnih organov, čeprav se izločajo nekateri spolni hormoni, obnavlja pa se tudi sluznica maternice. Anestrus se zaključi s pričetkom naslednjega proestrusa (Johnson, 2009). 
 

Kdaj je pravi čas za pripust ali osemenitev?

Ker je cilj parjenja imeti potomce, ki bi bili enako dobri ali boljši od svojih staršev, se pred načrtovanim parjenjem priporoča pregled samca in samičke pri veterinarju, že pred samim vzrejnim pregledom. Na pregledu se oceni zdravstveno stanje živali, izključi prisotnost dednih anomalij, določi potrebna cepljenja in opozori lastnike na morebitne genetske predispozicije značilne za posamezno pasmo ter priporoči potrebno genetsko testiranje. Najprimernejši čas naskoka oz. osemenitve določimo z rednimi pregledi psičke pred parjenjem, kar poveča možnost uspešne oploditve. Najpogostejši vzrok neuspešnega pripusta je namreč še vedno neustrezen čas parjenja (Edens in Heath, 2003). Za določanje ustreznega časa pripusta se vzreditelji oz. lastniki zanašajo na spremembe v obnašanju živali in fizikalne spremembe, psico pa parijo ko preteče določeno število dni od začetka vaginalnega izcedka. Pomembno je vedeti, da je med psicami, lahko pa tudi pri isti psici, čas od začetka ciklusa do ovulacije različen. Psica lahko pri kratkih ciklusih ovulira že 5. dan, pri dolgih ciklusih pa šele 35. dan od začetka izcedka (Levy in Fontbonne, 2007). Zaradi slabe povezave med časom ovulacije in zunanjimi znaki v času gonitve psičke (vaginalni izcedek, nabreklost vulve, odmikanje repa), si za določanje optimalnega časa parjenja pomagamo z rednimi pregledi vaginalnega brisa ter določanjem plazemske koncentracije progesterona (Woods, 2011). Namreč, s pomočjo rednih vaginalnih brisov lahko sicer določimo obdobje estrusa, ne moremo pa ugotoviti čas ovulacije in zato optimalen čas parjenja zgrešimo v 72 % primerov (Hiemstra in sod., 2001). Pomagamo si z določanjem koncentracije progesterona v plazmi, ki začne pred ovulacijo naraščati. Ti pregledi zadostujejo pri naravnem pripustu ali semenitvi s svežim semenom, saj sveže pasje seme dobre kakovosti v rodilih samice preživi 5-9 dni. V primeru semenitve s hlajenim ali zamrznjenim semenom, ki v rodilih preživi precej krajši čas (hlajeno seme 1-3 dni, zamrznjeno seme 12-24 ur), je nujno potrebno čas ovulacije določiti natančneje in psico semeniti z uporabo endoskopa (Payan-Carreira in sod., 2011). V tem primeru za določanje optimalnega časa osemenitve merimo LH hormon v krvi oz. vsakodnevno pregledujemo jajčnike z ultrazvokom (Levy in Fontbonne, 2007). 
 

Kdaj in v kakšnem primeru se odločiti za elektiven/preventiven carski rez?

Za uspešno preživetje mladičkov je potrebno natančno določiti ustrezen čas poroda, saj mladički ne bodo sposobni preživeti, če elektiven carski rez opravimo več kot dva dni pred normalnim porodom. Elektiven carski rez priporočamo pri psicah, pri katerih je v preteklosti že prišlo do distocije in urgentnega carskega reza, pri psicah z manj kot tremi plodovi ter pri pasmah kjer imajo plodovi velike glave oz. medenica matere ni dovolj široka (bokserji, buldogi, mopsi, boston terierji, škotski terierji). Nekateri specialisti priporočajo preventivni carski rez tudi pri tistih psicah, ki imajo več kot 8 plodov, zaradi morebitne pretirane izčrpanosti matere (Bergström in sod., 2006). V primeru, da bo vaša psica potrebovala carski rez, močno priporočamo merjenje progesterona v času ciklusa in določitev LH vala. Pri večini psic brejost traja 65 dni +/- 1 dan glede na LH val. Carski rez lahko varno opravimo šele 63. dan po LH valu (Smith, 2007). V kolikor je do parjenja že prišlo in se psica še vedno goni, lahko čas poroda določimo z dnevnim odvzemom vaginalnih brisov. Vaginalni bris nam bo pokazal čas prehoda iz estrusa v diestrus, brejost pa bo po začetku diestrusa trajala še 57 +/- 2 dni (Concannon, 2000).
V primeru, da imamo na voljo le dneve pripusta, je za določitev datuma carskega reza potrebno opraviti dodatno diagnostiko, saj brejost v tem primeru lahko traja od 55 do 70 dni. Pomagamo si lahko z merjenjem progesterona, ki je najvišji med 15. in 30. dnevom brejosti, v pozni brejosti (50-60 dan po LH valu) pa začne padati. Dan pred začetkom poroda progesteron pade na okrog 2 ng/ml. Najpogosteje ob padcu progesterona pod 2 ng/ml pade tudi telesna temperatura. Lastniki naj pričnejo z merjenjem rektalne temperature teden dni pred predvidenim datumom, meritve pa naj izvedejo 2-3 krat dnevno. Pri padcu temperature pod 37,2 °C oz. padcu za 1 °C pod normalno temperaturo psičke lahko opravimo carski rez (Smith, 2007). Zelo dobro si lahko pomagamo tudi z UZ in rentgenom. Na podlagi razvitosti plodu lahko približno določimo njegovo starost in določimo primeren čas posega (Concannon, 2000).
Za psico in plodove bo veliko bolje, če bomo namesto urgentnega opravili elektiven carski rez. V kolikor menite, da bo pri vaši psički potreben carski rez močno priporočamo natančno kontrolo ciklusa v času gonitve z merjenjem progesterona in, v idealnih okoliščinah, določanjem koncentracije LH hormona. Na ta način boste povečali verjetnost uspešne oploditve, veliko lažje bo določiti ustrezen čas elektivnega carskega reza in verjetnost preživetja mladičkov bo večja (Smith, 2007).
 

Literatura

    • Bergström A, Nødtvedt A, Lagerstedt AS, Egenvall A. Incidence and breed predilection for dystocia and risk factors for cesarean section in a Swedish population of insured dogs. Vet Surg 2006; 35(8): 786-91.
    • Concannon PW. Canine Pregnancy: Predicting Parturition and Timing Events of Gestation In: Recent Advances in Small Animal Reproduction, England E, Verstegen J (Eds.) Publisher: International Veterinary Information Service 2000.
    • Edens MSD, Heath AM. Breeding management in the bitch and queen. In: Kustritz, MVR, editor. Small animal theriogenology. St. Louis: Butterworth Heinemann 2003; 33.
    • Hiemstra M, Schaefers-Okkens AC, Teske E, Kooistra HS. The reliability of vaginal cytology in determining the optimal mating time in the bitch. Tijdschr Diergeneeskd 2001; 126(21): 685-9.
    • Jeffcoate I. Physiology and endocrinology of the bitch. In: Simpson GM, England GCW, Harvey M: BSAVA manual of small animal reproduction and neonatology. BSAVA, Gloucester, 2004: 1-9. 
    • Johnson CA. Reproductive system disorders. In: Nelson RW, Couto CG, eds. Small animal internal medicine, 4th ed. Mosby, St.Louis, 2009: 885-910.
    • Lévy X, Fontbonne A. Determining the optimal time of mating in bitches: particularities. Rev Bras Reprod Anim 2007; 31(1): 128-34. 
    • Payan-Carreira R, Miranda S, Nizanski W. Artificial Insemination in Dogs, Artificial Insemination in Farm Animals, Dr. Milad Manafi (Ed.), InTech 2011. 
    • Smith FO. Challenges in small animal parturition—Timing elective and emergency cesarian sections. Theriogenology 2007; 68348–353.
    • Woods JA. Progesterone testing and timing for breeding management. Clinical Theriogenology  2011; 3(4):539-41.
Besedilo: asist. dr. Maja Zakošek Pipan, dr. vet. med. in doc. dr. Tanja Plavec, dr. vet. med.
Foto: Tanja Plavec
 
Originalni članek si lahko preberete tudi v reviji Kinolog 2015, letn. 43, št. 4, str. 35-36.
Nadaljujte z branjem