Mika je približno 7 – 8 let stara, sterilizirana psička, ki je oktobra pripotovala v Slovenijo iz azila v Srbiji. Ob prihodu je tehtala 12 kg, čeprav je v začetku leta 2025 zbolela za anaplazmozo ter zaradi hudih bolečin in splošno slabega stanja shujšala na 7 kg. V tisti fazi je imela anemijo, vnetje sklepov, bolečine v hrbtenici ter slabšanje ledvičnih in jetrnih vrednosti. Po obsežnem zdravljenju, vključno s transfuzijo polne krvi, se je njeno stanje postopno izboljšalo, nato pa je prispela v Slovenijo. Imela je izjemno srečo, da je prišla k zelo skrbni in zavzeti skrbnici.
Od bolezni do zdravljenja
Skrbnica je kmalu opazila, da je psička zelo mirna, veliko leži, v mirovanju pospešeno diha, se okorno giblje ter ob dotiku cvili. Ob pojavu šepanja na prednjo nogo je poiskala veterinarsko pomoč, vendar krvne preiskave in rentgensko slikanje niso pojasnili vzroka težav. Sredi novembra se je stanje poslabšalo; zaradi znakov hude bolečine je ortoped posumil na vratno hernijo ter psičko napotil na računalniško tomografijo (CT). Preiskava je poleg agresivnih lezij na več mestih na hrbtenici razkrila še dve veliki tvorbi v trebuhu – eno med danko in mehurjem (v področju materničnega vratu), drugo na mestu desnega jajčnika (Slika 2). Tvorbi neravne oblike sta merili 6x3x3 in 3x3x3 cm in kazali znake infiltrativne rasti v okolna tkiva. Tujega materiala v tvorbah na CT-ju ni bilo videti. Med načrtovanjem kirurškega posega, se je na desni strani trebuha pojavila oteklina, ki se je odprla in začela se je izcejati gnojna tekočina (Slika 3). Hkrati smo tudi v trebuhu ugotovili večjo količino tekočine, ki se je po analizi izkazala za septično (gnojno). Mika je morala urgentno na operacijo.
Slika 2: CT posnetek dveh velikih tvorb v trebuhu
Slika 3: Oteklina na desni strani trebuha
Med kirurškim posegom se je izkazalo, da so na mestu obeh odstranjenih jajčnikov ter materničnega vratu tvorbe, iz katerih se je izcejala gosta belkasta tekočina (gnoj). V sredini tvorb smo našli debel šivalni material (v bistvu vrvico), ki smo ga tudi odstranili (Slika 4). Tvorbe smo večinoma odstranili. Na nivoju kjer desni sečevod prehaja v mehur, smo sečevod morali prekiniti in ga prestaviti na bolj zdravo mesto. Delno smo tam vneto tkivo ohranili, saj se je nahajalo ravno v področju, kjer v mehur prihajajo žile in živci in bi njihova prekinitev imela zelo neugodne posledice. Ko smo s posegom končali, smo Miki vstavili še hranilno sondo v požiralnik. Pričakovali smo, da bo okrevanje dolgo in bo potrebovala dobro prehransko podporo.
Slika 4: Šivalni material, ki je izzval vnetno reakcijo
Vzorce odstranjenih tkiv smo poslali na bakteriološko in histološko preiskavo. Obe sta potrdili, da gre za vnete tujkove granulome. Ti se lahko pojavijo, če se v tkivu znajdejo materiali, ki v tkiva ne sodijo (npr. trave ali palčke). Po tem posegu je Mika okrevala. Sprva kot intenzivni pacient, potem pa vedno hitreje. Da se ne bi prehitro veselili, nam jo je zagodlo še celjenje rane na trebuhu – vnelo se je podkožno tkivo. V tej fazi smo posumili, da Mika tudi na sodobne materiale burno reagira.
Šivalni materiali
Uporaba šivalnih materialov v veterini hitro sledi razvoju v humani medicini. V notranjosti telesa uporabljamo večinoma resorbilne, monofilamentne materiale (take, ki se s pomočjo telesa sami razgradijo in so sestavljeni iz ene niti), za kožo pa večinoma monofilamentne, neresorbilne (nerazgradljive). Slednje zato, ker izzovejo manj reakcij. Trudimo se, da uporabimo čim tanjše materiale, ki opravijo svojo funkcijo, hkrati pa dovolj debele, da se rane ne odprejo.
Nadaljevanje Mikine zgodbe
Pa nazaj k Miki. Nekaj časa je bilo vse v redu. A zatišje ni trajalo dolgo in v drugi polovici marca je Mika ponovno prišla z bolečinami. Na desni strani prsnega koša se ji je pojavil ognojek, ki se je odprl, pojavila se je nova oteklina na zadnjem delu prsnice, tekočina v prsnem košu ter spremembe petega levega rebra. Ponovno CT, ponovno biopsija in mikrobiološki vzorci. Spet vnetje, tokrat sterilno. Miko je pa vedno bolj bolelo. Razmislili smo o vseh možnih, tudi bolj eksotičnih boleznih in okužbah. Pristali smo pri zdravljenju sindroma sterilnega gnojno-granulomatoznega vnetja. To je sicer diagnoza izključevanja in jo lahko potrdimo šele, ko smo vse infekcijske vzroke izključili. Pri tem sicer zelo redkem pojavu, v telesu živali spontano nastajajo gnojna žarišča, kar zdravimo z zdravili, ki zavirajo delovanje imunskega sistema.
Epilog
Trenutno gre Miki v redu. Spremembe na koži se celijo, Mika kaže manj znakov bolečine in okrevanje gre spet v pravo smer. V vsej nesreči je imela neizmerno srečo, da je naletela na skrbnico, ki je v njeno okrevanje investirala ogromno časa, dela, lastnega raziskovanja in ne nazadnje tudi finančnih sredstev.
Hvaležni smo takšnim skrbnikom in gotovo je hvaležna tudi Mika, ki ji želimo še dolgo in lepo življenje. Po vsem tem si ga je nedvomno zaslužila.
