V prvem delu prispevka smo obravnavali, kaj je epilepsija, kako prepoznamo epileptični napad in kakšen je diagnostični pristop k pacientu z anamnezo suma na epileptične napade. V tem delu vas bomo seznanili s terapijo, oskrbo psa med epileptičnim napadom in vam povedali, v katerih primerih je potrebno takoj poiskati veterinarsko pomoč.
Terapija
Po opravljeni diagnostiki se odločimo, ali je potrebno zdravljenje z antiepileptičnimi zdravili. Zdravila imajo lahko tudi stranske učinke, zato je potrebno razmisliti, kakšna terapija je za posameznega psa najustreznejša. Ob jemanju zdravil so nujno potrebni redni pregledi krvi, da se spremlja pojav stranskih učinkov in po potrebi prilagodi terapijo.
Praviloma priporočamo začetek dolgotrajnega zdravljenja pri psih z idiopatsko epilepsijo, če je izpolnjen kateri od naslednjih kriterijev:
- interiktalno obdobje traja ≤ 6 mesecev (tj. 2 ali več epileptičnih napadov v 6 mesecih, večinoma se za terapijo odločimo pri 2 ali več epileptičnih napadih v 3 mesecih);
- se pojavi status epilepticus ali napadi v skupkih;
- postiktalni znaki veljajo za posebno hude (npr. agresija, slepota) ali trajajo dlje kot 24 ur;
- se pogostost in/ali trajanje epileptičnega napada povečuje in/ali se resnost napadov poslabša v 3 interiktalnih obdobjih (obdobjih med 2 napadoma).
Učinkovitost antiepileptičnih zdravil ne pomeni popolno prenehanje napadov. V resnici do tega pride pri manjšem številu pacientov. Cilj zdravljenja je zmanjšati pogostnost ali intenzivnost napadov. Če jih je kljub terapiji preveč, uporabimo kombinacijo dveh ali več antiepileptičnih zdravil. Prizadeti psi najpogosteje potrebujejo doživljenjsko dnevno zdravljenje. Posledično bolezen vpliva na vsakdanje življenje številnih lastnikov s spremembami v dnevnem redu, pojavljajo se lahko pomisleki v zvezi z napadi in kvaliteto življenja njihovih ljubljenčkov. Lastniki teh živali se morajo pogosto naučiti živeti s to boleznijo.
Kako oskrbeti psa med in po epileptičnem napadu
Med epileptičnim napadom pri psu je pomembno, da ostanemo mirni in si zabeležimo čas, ko se je napad začel. Umaknemo vse trde in ostre predmete, da se pes med samim napadom ne bi poškodoval. Med napadom živali nikoli ne posegamo v gobec, saj nas lahko nehote ugrizne. Ostanemo ob živali, saj so med napadom pogosto prestrašene in nemirne. Če imamo možnost, napad posnamemo. Po napadu psa pustimo, da počiva in se umiri. Priporočljivo je pisati dnevnik napadov, kamor zabeležite datum, uro, dolžino in opis napada. Te informacije bodo v pomoč vašemu veterinarju, ko se bo odločal o zdravljenju vaše živali.
Posamezni napadi so redko življenjsko nevarni in so običajno samoomejevalni. Po napadu pokličite svojega veterinarja in mu povejte, kako dolgo je trajal napad, koliko jih je bilo, kako pogosti so napadi in vse ostale značilnosti napada. Veterinar bo presodil, ali je potrebna takojšnja obravnava pacienta, ali pa bo svetoval, da žival spremljate in jo v kratkem pripeljete na klinični pregled in nadaljnjo diagnostiko. To je še posebej pomembno, če bi se napadi pogosto ponavljali.
Kdaj je potrebno takoj poiskati veterinarsko pomoč
Izjeme, ki veljajo za prave urgence:
- Napadi v skupkih: to se zgodi, ko se v 24-urnem časovnem obdobju pojavita dva ali več napadov.
- Status epilepticus: nanaša se na neprekinjeno epileptično aktivnost, ki traja dlje kot 5 minut.
Če napad traja več kot 5 minut ali če si napadi sledijo drug za drugim v skupkih, morate takoj poiskati pomoč veterinarja! V teh primerih se napad ne more končati brez veterinarjevega posredovanja, poleg tega lahko pride do poškodb možganov ali pregretja telesa, kar je smrtno nevarno.
Prognoza
Živali z idiopatsko epilepsijo so med napadi običajno normalne in imajo lahko kakovostno življenje z običajno pričakovano življenjsko dobo. Predvsem za paciente na dolgotrajni terapiji je pomembno, da imajo redne kontrolne preglede (ko so stabilni na cca. 6 mesecev, prej pogosteje), kjer ugotavljamo morebitne neželene učinke zdravil, pregledamo dnevnike napadov in ocenimo uspešnost zdravljenja ter se z lastnikom pogovorimo o morebitnih pomislekih glede skrbi za njihovega ljubljenčka. Pri strukturni epilepsiji ali reaktivnih napadih pa prognoza zavisi od posameznega vzroka epileptičnih napadov.
Lastniki se morajo zavedati, da verjetno ne bomo dosegli popolne prekinitve pojavljanja napadov pri vseh živalih. Napade sicer želimo preprečiti, vendar je realen cilj predvsem zmanjšati število napadov na sprejemljivo raven s čim manj stranskimi učinki. Tudi če se žival dobro odzove na terapijo, vedno obstaja možnost pojava urgenc (npr. nenadno hitro povečanje števila ali moči napadov, pojav toksičnih stranskih učinkov zdravil). Zato je zelo pomembno dobro sodelovanje med lastnikom in veterinarjem.
Prispevek je informativne narave. V primeru težav z živaljo nujno kontaktirajte veterinarja.
