Ugrizne rane so dokaj pogoste poškodbe pri psih in mačkah, predvsem v toplejših mesecih, ko te živali preživijo več časa zunaj s svojimi lastniki.
Poletje je čas dopustov in tisto obdobje v letu, ki ga lastniki psov v veliki meri preživimo s svojimi ljubljenci na svežem zraku. S tem postane poletje tudi čas alergij, travnatih tujkov, vročinskih udarov in pasjih ugrizov.
Vse ugrizne rane so okužene
Ugrizne rane pri psih in mačkah predstavljajo med 10 in 15% vseh poškodb pri teh živalskih vrstah. Vse ugrizne rane so okužene, v njih je prisotna ustna mikroflora napadalca, kožna mikroflora žrtve in mikroflora okolja. Ognojki so pogosta posledica mačjih ugrizov, vendar so za žrtve celo bolj problematični pasji ugrizi. Pri teh gre običajno za večje rane, ki jih glede na tip poškodbe delimo na vbodne rane, raztrganine, zmečkanine in odtrganine. Nekastrirani samci manjše velikosti (pod 10 kg), predvsem srnini pinči, čivave, pekinezerji in terierske pasme utrpijo večje število resnejših poškodb
Slika 1: manjše, terierske pasme so pogoste žrtve pasjih ugrizov. Na sliki Manchesterska terierka Neli, ki jo je v ledveno področje ugriznil pes ovčarske pasme (Avtor fotografije: Lidija Žaucer)
Vrste poškodb pri ugrizu
Glavna posebnost ugriznih ran je, da so poškodbe kože zaradi njene elastičnosti relativno majhne, spodaj ležeča (manj elastična) tkiva pa so bolj prizadeta. Tako lahko pride do raztrganin in zmečkanin podkožja, mišic, vezi, zlomov kosti, poškodb sklepov. V primeru ugrizov večjih psov lahko pride do poškodb notranjih organov (pljuč, jeter, vranice, ledvic, črevesja). Zaradi tega je potrebno vse ugrizne rane veterinarsko pregledati. Idealno je obdobje znotraj 4 – 6 ur po nastanku rane. Veterinarji bomo ob pregledu okolico rane očistili, razkužili, ter jo (če bo stanje pacienta dopuščalo) pregledali in obdelali.
Včasih je dovolj čiščenje in zašitje rane, velikokrat pa je potrebna kirurška obdelava večjega področja. V primeru ugrizov v prsni koš (Slika 2a in 2b) ali trebuh je potrebno tudi odpiranje telesnih votlin, v primeru zlomov kosti pa naravnava in kirurška sanacija le-teh. Večje rane z globokimi poškodbami bomo pustili (delno) odprte ali bomo vstavili t.i. drenaže (t.j. cevke za odvajanje tekočine, ki se izceja iz rane).
Slika 2a: nekaj manjših ran na koži v področju prsnega koša in zadnje okončine pri Yorkshirskem terierju. Rdečina in podplutbe na prsnem košu nakazujejo večjo poškodbo spodaj ležečih tkiv.
Slika 2b: rentgenska slika prsnega koša pri istem psu, vidna je poškodba/zlom reber (puščica) in poškodba mehkih tkiv.
Posledice
Pri ugrizih, kjer večji psi ugriznejo in stresajo manjše, pride lahko do prekinitve žil, ki oskrbujejo kožo. V takih primerih se dokončna razsežnost poškodbe pokaže šele čez 3 – 7 dni, ko odmrejo področja kože, ki jih oskrbujejo poškodovane žile. Take poškodbe, kjer velik pes napade manjšega, so najbolj nevarne ravno zaradi obsežnih poškodb ter poškodb telesnih votlin in hrbtenice, ki lahko privedejo do smrti pogrizenega psa. Vendar tudi ostali ugrizi niso zanemarljivi. Njihova posledica so lahko dolgotrajne infekcije, močno motena funkcija organov in okončin, dolgotrajne bolečine in nenazadnje tudi trajni strah in psihične posledice pogriženih psov. Slednje je vidno tudi pri večjih psih, ki jih manjši pogrizejo večinoma v področje okončin, spodnji del telesa in vrat.
Slika 3: med velikostno bolj »enakovrednimi« psi pride do bolj površinskih ran, ki pa so kljub temu lahko obsežne in jih je lahko veliko.
Kako preprečiti, da do ugriza ne pride?
Ker so torej posledice pasjih ugrizov lahko zelo resne, jih velja na vsak način preprečiti. To je možno z enostavnim ukrepom – z nadzorom svoje živali. Podlago za to nam daje tudi zakonodaja. Zakon o zaščiti živali v svojem 11. členu pravi, da mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici. Isti člen tudi pravi, da mora skrbnik na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. To sicer ne velja za lovske pse v času lova v skladu z zakonom, ki ureja lovstvo ter na t.i. pasjih igriščih, ki so ograjena in je prisotnost na njih namenska in prostovoljna.
Sklenemo lahko, da tudi pri ugrizih velja star slovenski pregovor: bolje preprečiti kot zdraviti. Zato: pse na povodce in pamet (ter uvidevnost do drugih) v roke.
Prispevek je informativne narave in ne nadomešča obiska pri veterinarju.
Literatura
- Cabon Q, Deroy C, Ferrand FX, Pillard P, Cachon T, Fau D, Goy-Thollot I, Viguier E, Carozzo C. Thoracic bite trauma in dogs and cats: a retrospective study of 65 cases. Vet Comp Orthop Traumatol. 2015;28(6):448-54. doi: 10.3415/VCOT-15-01-0001
- Holt DE, Griffin G. Bite wounds in dogs and cats. Vet Clin North Am Small Anim Pract. 2000 May;30(3):669-79, viii. doi: 10.1016/s0195-5616(00)50045-x.
- Kalnins NJ, Gibson JS, Stewart AJ, Croton C, Purcell SL, Rajapaksha B, Haworth M. Antimicrobials in dog-to-dog bite wounds: A retrospective study of 1526 dog bite events (1999-2019). J Vet Intern Med. 2022 Nov;36(6):2028-2041. doi: 10.1111/jvim.16574.
- Pavletic MM, Trout NJ. Bullet, bite, and burn wounds in dogs and cats. Vet Clin North Am Small Anim Pract. 2006 Jul;36(4):873-93. doi: 10.1016/j.cvsm.2006.02.005.
- Risselada M, de Rooster H, Taeymans O, van Bree H. Penetrating injuries in dogs and cats. A study of 16 cases. Vet Comp Orthop Traumatol. 2008;21(5):434-9.
- Risselada M. Perforating Cervical, Thoracic, and Abdominal Wounds. Vet Clin North Am Small Anim Pract. 2017 Nov;47(6):1135-1148. doi: 10.1016/j.cvsm.2017.06.002.
- Shamir MH, Leisner S, Klement E, Gonen E, Johnston DE. Dog bite wounds in dogs and cats: a retrospective study of 196 cases. J Vet Med A Physiol Pathol Clin Med. 2002 Mar;49(2):107-12. doi: 10.1046/j.1439-0442.2002.jv416.x.
