Problemi z zobmi in ustno votlino pri mladičih

Čeprav se veliko bolezni zob in ustne votline pri psih pojavi s staranjem živali, pa za določenimi boleznimi zob in ustne votline obolijo tudi mladiči. Prav tako je pomembno, da smo pozorni na prirojene napake in poškodbe zob in obraznega dela glave pri mladičih v prvih mesecih življenja.

 

Slika 1a.

Slika 1b.

Mladiči psov imajo po 3 sekalce, 1 grabilec in 3 premolarje v vsaki čeljusti, torej 28 mlečnih zob. Mlečni sekalci izrastejo pri 3 – 4 tednih starosti, grabilci pri 3 tednih in premolarji pri 4 – 12 tednih starosti. Stalni zobje pričnejo izraščati pri 3 – 4 mesecih starosti živali, do 6. ali 7. meseca starosti živali pa je izraščanje stalnih zob končano. Če kateri od mlečnih zob manjka, potem bo manjkal tudi stalni zob. Normalen ugriz pri mladičih je enak kot pri odraslih psih (Sliki 1a in b).

 

Slika 2.

V prvih tednih življenja mladiča največkrat opazimo razcep neba. Razcep lahko zajame ustnico, trdo in/ali mehko nebo. Razcepi ustnice so velikokrat le estetski problem, saj ponavadi ne povzročajo težav s sesanjem in dihanjem in zato zdravljenje v takih primerih ni nujno. Razcep trdega in/ali mehkega neba (Slika 2) pa z veliko verjetnostjo vodi v nastanek pljučnice zaradi vdiha vsebine iz ustne votline (aspiracijska pljučnica), saj obstaja povezava med ustno in nosno votlino. Pri prizadetih mladičih opazimo, da jim med sesanjem skozi nosnici uhaja mleko, kihajo, kašljajo in se dušijo. Ti mladiči tudi slabo priraščajo. Zdravljenje takšnih defektov je nujno, če se odločimo, da mladiča ohranimo pri življenju, a moramo počakati, da je star vsaj 3 – 4 ali (še bolje) več mesecev, saj je potem verjetnost uspeha prve operacije večja. Operacija je zahtevna, do popolnega okrevanja je lahko potrebnih tudi več posegov. Ko je prizadeto mehko nebo, tudi z operacijo ne moremo ustvariti popolne funkcije mehkega neba. Do čakanja na operacijo pa je potrebno tudi veliko naporov, da takšnega mladiča ustrezno prehranimo brez zapletov. Ker je napaka dedna, živali ne parimo, oziroma takšno žival kastriramo/steriliziramo. Zavedati se moramo, da imajo živali z razcepom neba pogosto tudi druge prirojene napake.

 

Pri novorojenih mladičih lahko opazimo tudi anomalije jezika, kot je »ptičji jezik« ali mikroglosija, zaradi česar mladiči ne morejo normalno sesati. Pogosto to razvojno napako spremljajo tudi druge nenormalnosti. Veterinar vam bo svetoval, da mladiča s tako napako humano usmrtite.

 

Do 3. meseca starosti so vsi mlečni zobje pri psih izrasli. Če zob manjka, je z rentgenskim slikanjem smiselno ugotoviti, zakaj. Če je mlečni zob prisoten, a ni izrasel, je možno, da ne bo dovolj prostora v čeljusti za izraščanje stalnega zoba. V tem primeru bo veterinar nad neizraslim zobom v minimalno invazivnem posegu za začetek prerezal dlesen, da bi zob lažje izrasel.

Slika 3.

Pri tej starosti bo veterinar že lahko ocenil ugriz (Sliki 1a in b). Če bo opazil, da je ugriz napačen in živali povzroča poškodbe (kot je vidno na Sliki 3, kjer za zgornjimi mlečnimi grabilci vidimo poškodbo mehkih tkiv, ki so jo povzročili spodnji grabilci, ki izraščajo na napačnem mestu) in bolečino in/ali onemogoča normalno rast čeljusti, bo svetoval izdiranje mlečnih zob, ki povzročajo težave. Takšne zobe bo svetoval izdreti čimprej, ob tem pa se bo z vami pogovoril tudi o možnih (neželenih) posledicah takšnega zdravljenja. Velikokrat se enake težave, kot jih je žival imela z mlečnimi zobmi, ponovijo na stalnem zobovju in zahtevajo ponovno zdravljenje. Če je vzrok napačnega ugriza nenormalna rast čeljusti (skeletna napaka), se le-ta smatra za dedno (čeprav je pri posamezni živali to težko dokazljivo), zato se vzreja takšnih živali odsvetuje. 

 

Slika 4.

Pri starosti 4 mesece že izraščajo stalni sekalci, grabilci in nekateri premolarji, zato morajo mlečni zobje izpasti. Če pri živali opazimo, da stalni zob izrašča, mlečni pa je še vedno prisoten, govorimo o zaostalih mlečnih zobeh, kar je zlasti pogosto pri psih majhnih pasem. Zaostale mlečne zobe je potrebno izdreti čimprej, da omogočimo stalnim zobem izraščanje na ustreznem mestu (kot je prikazano na Sliki 4, kjer je na rentgenski sliki vidno, da je drobnejši zgornji desni mlečni grabilec še prisoten, stalni grabilec pa izrašča na nepravem mestu). Čeprav ni potrjeno, da so napake v izraščanju posameznih zob dedne, pa je smiselno, da takšnih živali ne parimo, sploh če smo v liniji ugotovili podobne težave.

Slika 5.

Poškodbe mlečnih zob in čeljusti so možne v katerikoli starosti. Zlomi mlečnih zob so precej pogosti. Če se mlečni zob zlomi tako, da je izpostavljena zobna pulpa (kot prikazuje Slika 5, kjer vidimo zlomljen in temno zabarvan zgornji levi mlečni grabilec), potem je potrebno takšen zob izdreti karseda hitro, saj okužba in vnetje zoba lahko vodita v nepopravljive poškodbe zasnove za stalni zob, ki leži v neposredni bližini korenin(e) poškodovanega mlečnega zoba. Nezdravljena se sicer okužba lahko sčasoma razširi tudi na okolna tkiva. Zlomljenih mlečnih zob pri živalih (razen v redkih izjemnih primerih) ne zdravimo. Izdiranje mlečnih zob je, čeprav se zdijo zobje majhni, zahtevno, predvsem zaradi verjetnosti, da se med izdiranjem mlečnega zoba nepovratno poškoduje zasnova za stalni zob. 

Zlomi čeljusti so posledica travme. Pri živalih z mlečnim in mešanim (mlečni in stalni zobje prisotni v ustni votlini) zobovjem jih največkrat zdravimo konzervativno, saj se celijo hitro, obenem pa se s konzervativnim pristopom izognemo dodatni poškodbi tkiv v rasti in razvoju.

 

Maligni tumorji ustno votlino mladičev prizadenejo redko, najpogosteje pa od teh diagnosticiramo ploščatocelični karcinom, ki ima ob radikalnem kirurškem zdravljenju zelo dobro prognozo. Pogosteje se pri mladih živalih opazi benigne tumorje, zlasti odontome, ki predstavljajo maso nenormalnih dentalnih tkiv. Lahko so zelo obsežni, vendar je ob ustreznem kirurškem zdravljenju prognoza odlična.

 

Prispevek je informativne narave. V primeru težav z živaljo nujno kontaktirajte veterinarja.