Specializacija v veterini je intenzivno izobraževanje, osredotočeno na pridobivanje kliničnih izkušenj. Dandanes obstajajo v veterinarski medicini že zelo različna področja specializacij po zgledu specializacij v humani medicini.
Na specializacijo se lahko prijavijo kandidati, ki so zaključili študij veterinarske medicine (doktorji veterinarske medicine) in imajo vsaj 1 leto kliničnih izkušenj oziroma so opravili ustrezno pripravništvo. Seveda pa obstajajo lahko še specifične zahteve za posamezen program. Zanimanja za specializacije je vedno več, merila za vpis vedno strožja in tekmovalnost velika. Programi trajajo med 2 in 6 let, odvisno od področja specializacije in samega programa znotraj posamezne discipline.
Ko specializant opravi vse zahteve programa, svoje delo predstavi komisiji, ki mu (ali ne) odobri pristop k specialističnemu izpitu. Šele ko kandidat uspešno opravi specialistični izpit, postane Diplomat Kolegija.
Programi specializacije na Kliniki za male živali
Na Kliniki za male živali imamo trenutno vpeljano specializacijo s področja veterinarske stomatologije, načrtujemo pa tudi nove. Večino kliničnega dela tako pod vodstvom specialista opravi specializant, saj le tako lahko poleg teoretičnega znanja dobi tudi potrebne izkušnje. Klinično delo zajema zdravljenje psov, mačk in tudi drugih vrst živali z boleznimi zob, ustne votline in maksilofacialne regije. Specializant je vpet tudi v izobraževanje naših študentov in raziskovanje.
Raziskovalno delo v okviru specializacije
Pred kratkim sta tako v okviru specializacije v ugledni mednarodni znanstveni reviji Frontiers in Veterinary Science – Veterinary Dentistry and Oromaxillofacial Surgery naša specializanta Luka Šparaš in Robert Marx objavila dva klinično pomembna in odmevna članka.
V članku z naslovom Post-extraction maxillary lip entrapment in cats: a prospective study smo opisali pojavnost poškodb zgornjih ustnic s spodnjimi grabilci pri mačkah po odstranitvi zgornjih grabilcev. Ugotovili smo, da je ta zaplet pogost, saj prizadene kar 70,3 % mačk. V večini primerov (88,5 %) so poškodbe blage in spontano izzvenijo, zato svetujemo le spremljanje živali do 4 tedne po posegu. Kljub pogosti pojavnosti in spremljanju različnih faktorjev (tako z vidika kirurške tehnike kot anatomskih značilnosti živali), za ta zaplet nismo ugotovili vzroka.
V članku z naslovom Microbial contamination levels in water derived from dental units used in small animal dentistry smo preverjali mikrobiološko kakovost vode v zobnih strojih, ki jih veterinarji v Sloveniji uporabljamo za opravljanje stomatoloških posegov. Ugotovili smo, da je voda z mikrobiološkega stališča v večini zobnih strojev oporečna, kar lahko predstavlja nevarnost za zdravje živali in osebja. V veterinarski medicini na področju mikrobiološke kakovosti vode v zobnih strojih v svetu ni še nobenih smernic. Zaradi tega smo na ustrezne inštitucije že podali predlog za pripravo smernic in protokolov na tem področju. Prav tako smo pričeli z intenzivnim izobraževanjem veterinarjev doma in po svetu o pomembnosti zagotavljanja ustrezne kakovosti vode v zobnih strojih.
Oba znanstvena članka sta v celoti prosto dostopna, ekipa Oddelka za stomatologijo pa vam je tudi vedno na voljo za kakršnakoli vprašanja bodisi v zvezi z raziskovanjem in predvsem v zvezi z ustnim zdravjem vaših psov in mačk.
